Eratosten
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Eratósten (grško Ερατοσθένης: Eratosténes), grški matematik, geograf in astronom (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirene (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija.
Eratosten
[uredi] Življenje in delo
Eratosten je študiral v Aleksandriji in nekaj let v Atenah. Leta 236 pr. n. št. je na predlog Ptolemeja III. Evergetesa I. postal vodja in tretji knjižničar aleksandrijske knjižnice. Prispeval je veliko na področju matematike in znanosti. Bil je dober Arhimedov prijatelj. Okoli leta 255 pr. n. št. je iznašel armilarno sfero, ki so jo uporabljali do 17. stoletja.
Verjel je da je Zemlja krogla in okoli leta 240 pr. n. št. je izračunal njen premer s pomočjo trigonometrije in podatkov o kotih Sonca ob poldnevu v Aleksandriji in Sieni (sedaj Asuan, Egipt). Razdaljo med mestoma so poznali iz potovanj karavan in je znašala 5.000 stadijev. Račun temelji na privzetku, da je Sonce tako daleč stran in lahko njegove žarke smatramo za vzporedne. Eratosten je vedel, da bo Sonce ob poldnevu na poletni obrat v Sieni v nadglavišču (zenitu). Vedel je tudi, da bo ob istem trenutku položaj Sonca v njegovem rojstnem kraju Aleksandriji 7º 12' južno od nadglavišča. Vedel je, da je ta kot okoli 2% (1/50) celega kroga in tako sklepal, da mora biti razdalja med Aleksandrijo in Sieno 2% celotnega premera Zemlje. Njegova vrednost je bila 250.000 stadijev. Natančne vrednosti stadija ne poznamo več. Srednji atiški stadij je meril okoli 185 m (185,4 m). V splošnem pa verjamemo, da je Eratostenova ocena med 39.690 km in 45.007 km (46.620 km). Natančna vrednost je 40.075 km in okoli polov 40.008 km. Eratostenovo vrednost je uporabil Posidonij okoli 150 let kasneje in tudi sam na podoben način izmeril obseg.
Okoli leta 200 pr. n. št. je Eratosten privzel besedo geografija, ki pomeni opis Zemlje.
Eratosten je poskušal uvesti leto s 365,25 dneva, česar pa nazadnjaška egipčanska družba ni sprejela.
Eratostenovi prispevki so še:
- Eratostenovo sito za iskanje praštevil.
- Merjenje razdalje med Soncem in Zemljo, sedaj imenovana astronomska enota (804.000.000 stadijev).
- Merjenje razdalje do Lune (780.000 stadijev).
- Merjenje naklona ekliptike z napako kota 7'.
- Izdelava kataloga zvezd s 675 nepomičnimi zvezdami, ki se ni ohranil.
- Zemljevid toka Nila do Kartuma.
- Zemljevid tedanjega znanega sveta od Britanskega otočja do Cejlona in od Kaspijskega jezera do Etiopije. Samo Hiparh, Strabon in Klavdij Ptolemej so uspeli izdelati še boljše zemljevide.
Eratosten je bil znan pod imenom β, ker je bil drugi na svetu na mnogih področjih. Znan je bil tudi po svojem nadutem značaju. Leta 195 pr. n. št. je oslepel, leto pozneje pa je stradal do smrti.
[uredi] Glej tudi
- seznam starogrških astronomov
- seznam starogrških geografov
- seznam starogrških matematikov
[uredi] Zunanje povezave
- v angleščini:
