Grška abeceda

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Opomba: članek vsebuje posebne znake.

Grška abeceda
Α α alfa	Ν ν ni
Β β beta	Ξ ξ ksi
Γ γ gama	Ο ο omikron
Δ δ delta	Π π pi
Ε ε epsilon	Ρ ρ ro
Ζ ζ dzeta	Σ σ ς sigma
Η η eta	Τ τ tav
Θ θ theta	Υ υ ipsilon
Ι ι jota	Φ φ fi
Κ κ kapa	Χ χ hi
Λ λ lambda	Ψ ψ psi
Μ μ mi	Ω ω omega
Danes opuščene črke
Ϝ ϝ digama	Ϻ ϻ san
Ϙ ϙ kopa	Ϡ ϡ sampi
Ϛ ϛ stigma	Ϸ ϸ šo

Grška abeceda ali grški alfabet (po prvih dveh črkah alfa, beta) je abeceda, ki jo uporablja grška pisava. Grki so jo verjetno prevzeli od Feničanov, pisava pa je vplivala tudi na razvoj latinice in cirilice.

Grške črke se danes precej uporabljajo tudi v znanosti na splošno in še posebno v matematiki.

Vsebina 1 Preglednica črk 1.1 Osnovne črke 1.2 Opuščene črke 2 Grški kodni nabori 2.1 Grščina v unikodu 2.1.1 Grščina in koptščina 2.1.2 Razširjena grščina (vnaprej sestavljena politonalna grščina) 2.1.3 Kombinatorni in brezčrkovni diakritični znaki 3 Zunanje povezave

[uredi] Preglednica črk

[uredi] Osnovne črke

Grške črke in njihove izpeljanke so naslednje (z izgovarjavo v Mednarodni fonetični abecedi):

Črka	Ime				Izgovarjava		feničanska ustreznica	prečrkovanje1
	Stara grščina	Srednjeveška grščina (politonalna)	Nova grščina	Slovenščina	Klasična stara grščina	Nova grščina		Stara grščina	Nova grščina
Α α	ἄλφα		άλφα	alfa	[a] [aː]	[a]	alef	a
Β β	βῆτα		βήτα	beta	[b]	[v]	bet	b
Γ γ	γάμμα		γάμμα γάμα	gama	[g]	[ɣ~ʝ]	gimel	g
Δ δ	δέλτα		δέλτα	delta	[d]	[ð]	dalet	d
Ε ε	εἶ	ἒ ψιλόν	έψιλον	epsilon	[e]		he	e
Ζ ζ	ζῆτα		ζήτα	dzeta	[zd] (ali [dz]?) pozneje [zː]	[z]	zajin	dz, z
Η η	ἦτα		ήτα	eta	[ɛː]	[i]	het	ē
Θ θ	θῆτα		θήτα	theta	[tʰ]	[θ]	tet	th
Ι ι	ἰῶτα		ιώτα γιώτα	jota	[i] [iː]	[i], [j]	jod	i, j
Κ κ	κάππα		κάππα κάπα	kapa	[k]	[k~c]	kaf	k
Λ λ	λάβδα	λάμβδα	λάμδα λάμβδα	lambda	[l]		lamed	l
Μ μ	μῦ		μι μυ	mi	[m]		mem	m
Ν ν	νῦ		νι νυ	ni	[n]		nun	n
Ξ ξ	ξεῖ	ξῖ	ξι	ksi	[ks]		sameh	x
Ο ο	οὖ	ὂ μικρόν	όμικρον	omikron	[o]		ajin	o
Π π	πεῖ	πῖ	πι	pi	[p]		pe	p
Ρ ρ	ῥῶ		ρω	ro	[r], [r̥]	[r]	reš	r
Σ σ ς (končna)	σῖγμα		σίγμα	sigma	[s]		šin	s
Τ τ	ταῦ		ταυ	tav	[t]		tav	t
Υ υ	ὗ	ὓ ψιλόν	ύψιλον	ipsilon	[y] [yː] (prvotno [u] [uː])	[i]	Vav	y
Φ φ	φεῖ	φῖ	φι	fi	[pʰ]	[f]	izvor nejasen (glej besedilo)	ph
Χ χ	χεῖ	χῖ	χι	hi	[kʰ]	[x~ç]		ch
Ψ ψ	ψεῖ	ψῖ	ψι	psi	[ps]			ps
Ω ω	ὦ	ὦ μέγα	ωμέγα	omega	[ɔː]	[o]	ajin	ō

1. Za podrobnosti glej članek Prečrkovanje grščine v slovenščino.

Zgoraj podana klasična izgovarjava je rekonstruirana izgovarjava atiškega dialekta v poznem 5. in zgodnjem 4. stoletju pr. n. št. Nekatere črke so se v predklasičnih časih in v neatiških dialektih izgovarjale drugače.

[uredi] Opuščene črke

Naslednje črke niso del standardne grške abecede, uporabljale pa so se v predklasičnih časih ali v nekaterih narečjih. Črke digama, kopa in sampi so se uporabljale tudi v grških številkah.

Črka	Ime			Izgovarjava	feničanska ustreznica	prečrkovanje
	arhaična grščina	poznejša grščina (politonalna)	slovenščina
	ϝαῦ ?	δίγαμμα	digama	najverjetneje [w]	vav	v
	άν ?	σάν	san	[s]	tsade (položaj) šin (ime)	s
	ϙόππα ?	κόππα	kopa	[q]	kof	k
	neznano	σαμπῖ	sampi	očitno pripornik, vendar natančna vrednost ni jasna predlogi so [sː], [ks], [ts]	nejasen izvor, morda tsade	s ali –

San se obravnava kot zgodnja različica sigme.

Kopa je označevala fonemsko varianto kape pred zadnjim samoglasnikom.

Sampi je označevala parni pipornik, ki se je pozneje v večini narečij razvil v -σσ- (najverjetneje [sː]), v atiškem pa v -ττ- (najverjetneje [tː]). O njeni natančna vrednost se veliko razpravlja; kot predlog se pogosto pojavlja [ts].

Digama je iz abeced izginila zato, ker je zvok, ki ga je označevala, izginil iz jonskega in večine drugih narečij.

Vrstni red črk je enak kot v feničanski ali hebrejski abecedi. Popoln seznam, z opuščenimi črkami vred, je naslednji:

• Α Β Γ Δ Ε Ϝ/Ϛ Ζ Η Θ Ι Κ Λ Μ Ν Ξ Ο Π Ϻ Ϙ/Ϟ Ρ Σ Τ Υ Φ Χ Ψ Ω Ϡ

[uredi] Grški kodni nabori

Za grščino se v Spletu uporabljajo različni kodni nabori, od katerih so številni opisani v RFC 1947 "Greek Character Encoding for Electronic Mail Messages".

Danes se predvsem uporabljata nabora ISO/IEC 8859-7 in unikod. ISO 8859-7 podpira le monotonalni pravopis; unikod podpira politonalni pravopis.

[uredi] Grščina v unikodu

Unikod podpira politonalni pravopis dovolj dobro za običajno zvezno besedilo v starogrški in novogrški pisavi, podpira pa celo številne starinske oblike za epigrafiko. S kombiniranjem znakov podpira tudi grško filologijo, dialektologijo ter številne druge posebne zahteve. Ker pa večina današnjega programja za prikaz besedila kombiniranja znakov ne podpira dovolj dobro, se, čeprav lahko alfo s strešico in ostrivcem predstavimo kot U+03B1 U+0304 U+0301, to le redko prikaže pravilno: ᾱ́.

Za podrobno obravnavo težavnih grških oblik črk glej Greek Unicode Issues (v angleščini).

V unikodu obstajata dva glavna bloka grških znakov. Prvi se imenuje »Grščina in koptščina« (U+0370 do U+03FF). Ta temelji na ISO 8859-7 in za zapis nove grščine zadostuje. Vsebuje tudi nekatere starinske črke in na grščini osnovane tehnične simbole.

Ta blok podpira tudi koptščino. V preteklosti so si številne koptske črke kodne točke delile s podobnimi grškimi črkami. Ker pa v številnih strokovnih delih najdemo obe pisavi, ki imata precej različno oblikovane črke, sta od različice unikoda 4.1 koptščina in grščina razdruženi. V bloku še naprej ostajajo koptske črke, ki nimajo grških ekvivalentov.

Politonalno grščino lahko zapisujemo bodisi s kombinatornimi diakritičnimi znaki ali z vnaprej sestavljenimi znaki v bloku »Razširjena grščina« (U+1F00 do U+1FFF).

[uredi] Grščina in koptščina

	0	1	2	3	4	5	6	7	8	9	A	B	C	D	E	F
0370					ʹ	͵					ͺ	ͻ	ͼ	ͽ	;
0380					΄	΅	Ά	·	Έ	Ή	Ί		Ό		Ύ	Ώ
0390	ΐ	Α	Β	Γ	Δ	Ε	Ζ	Η	Θ	Ι	Κ	Λ	Μ	Ν	Ξ	Ο
03A0	Π	Ρ		Σ	Τ	Υ	Φ	Χ	Ψ	Ω	Ϊ	Ϋ	ά	έ	ή	ί
03B0	ΰ	α	β	γ	δ	ε	ζ	η	θ	ι	κ	λ	μ	ν	ξ	ο
03C0	π	ρ	ς	σ	τ	υ	φ	χ	ψ	ω	ϊ	ϋ	ό	ύ	ώ
03D0	ϐ	ϑ	ϒ	ϓ	ϔ	ϕ	ϖ	ϗ	Ϙ	ϙ	Ϛ	ϛ	Ϝ	ϝ	Ϟ	ϟ
03E0	Ϡ	ϡ	(tu so koptske črke)
03F0	ϰ	ϱ	ϲ	ϳ	ϴ	ϵ	϶	Ϸ	ϸ	Ϲ	Ϻ	ϻ	ϼ	Ͻ	Ͼ	Ͽ

[uredi] Razširjena grščina (vnaprej sestavljena politonalna grščina)

	0	1	2	3	4	5	6	7	8	9	A	B	C	D	E	F
1F00	ἀ	ἁ	ἂ	ἃ	ἄ	ἅ	ἆ	ἇ	Ἀ	Ἁ	Ἂ	Ἃ	Ἄ	Ἅ	Ἆ	Ἇ
1F10	ἐ	ἑ	ἒ	ἓ	ἔ	ἕ			Ἐ	Ἑ	Ἒ	Ἓ	Ἔ	Ἕ
1F20	ἠ	ἡ	ἢ	ἣ	ἤ	ἥ	ἦ	ἧ	Ἠ	Ἡ	Ἢ	Ἣ	Ἤ	Ἥ	Ἦ	Ἧ
1F30	ἰ	ἱ	ἲ	ἳ	ἴ	ἵ	ἶ	ἷ	Ἰ	Ἱ	Ἲ	Ἳ	Ἴ	Ἵ	Ἶ	Ἷ
1F40	ὀ	ὁ	ὂ	ὃ	ὄ	ὅ			Ὀ	Ὁ	Ὂ	Ὃ	Ὄ	Ὅ
1F50	ὐ	ὑ	ὒ	ὓ	ὔ	ὕ	ὖ	ὗ		Ὑ		Ὓ		Ὕ		Ὗ
1F60	ὠ	ὡ	ὢ	ὣ	ὤ	ὥ	ὦ	ὧ	Ὠ	Ὡ	Ὢ	Ὣ	Ὤ	Ὥ	Ὦ	Ὧ
1F70	ὰ	ά	ὲ	έ	ὴ	ή	ὶ	ί	ὸ	ό	ὺ	ύ	ὼ	ώ
1F80	ᾀ	ᾁ	ᾂ	ᾃ	ᾄ	ᾅ	ᾆ	ᾇ	ᾈ	ᾉ	ᾊ	ᾋ	ᾌ	ᾍ	ᾎ	ᾏ
1F90	ᾐ	ᾑ	ᾒ	ᾓ	ᾔ	ᾕ	ᾖ	ᾗ	ᾘ	ᾙ	ᾚ	ᾛ	ᾜ	ᾝ	ᾞ	ᾟ
1FA0	ᾠ	ᾡ	ᾢ	ᾣ	ᾤ	ᾥ	ᾦ	ᾧ	ᾨ	ᾩ	ᾪ	ᾫ	ᾬ	ᾭ	ᾮ	ᾯ
1FB0	ᾰ	ᾱ	ᾲ	ᾳ	ᾴ		ᾶ	ᾷ	Ᾰ	Ᾱ	Ὰ	Ά	ᾼ	᾽	ι	᾿
1FC0	῀	῁	ῂ	ῃ	ῄ		ῆ	ῇ	Ὲ	Έ	Ὴ	Ή	ῌ	῍	῎	῏
1FD0	ῐ	ῑ	ῒ	ΐ			ῖ	ῗ	Ῐ	Ῑ	Ὶ	Ί		῝	῞	῟
1FE0	ῠ	ῡ	ῢ	ΰ	ῤ	ῥ	ῦ	ῧ	Ῠ	Ῡ	Ὺ	Ύ	Ῥ	῭	΅	`
1FF0			ῲ	ῳ	ῴ		ῶ	ῷ	Ὸ	Ό	Ὼ	Ώ	ῼ	´	῾

[uredi] Kombinatorni in brezčrkovni diakritični znaki

Glavni članek: Diakritični znaki (grška abeceda)

Kombinatorni in razmikalni (brezčrkovni) diakritični znaki v zvezi z grščino so:

kombinatorni	razmikalni	zgled	opis
U+0300	U+0060	(  ̀ )	»varia/krativec«"
U+0301	U+00B4, U+0384	(  ́ )	»oxia/tonos/ostrivec«
U+0304	U+00AF	(  ̄ )	»makron«
U+0306	U+02D8	(  ̆ )	»vrachy/narobe obrnjena strešica«
U+0308	U+00A8	(  ̈ )	»dialytika/preglas/diereza«
U+0313		(  ̓ )	»psili/ vejica zgoraj« (spiritus lenis)
U+0314		(  ̔ )	»"dasia / obrnjena vejica zgoraj« (spiritus asper)
U+0342		(  ͂ )	»perispomeni« (cirkumfleks)
U+0343		(  ̓ )	»coronis« (= U+0313)
U+0344	U+0385	(  ̈́ )	»dialytika tonos« (opuščen, = U+0308 U+0301)
U+0345	U+037A	(  ͅ )	»ypogegrammeni / iota subscriptum«.

[uredi] Zunanje povezave

• http://www-mat.pfmb.uni-mb.si/dodatna_gradiva/zgodovina_matematike/gradivo/grske_crke.pdf
• http://www.geocities.com/sfrenk2003/latex_04.html
• http://gimvic.org/projekti/timko/2003/2b/stevila/rupar/tabela.htm