Kristalni sistem
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
- Terminologija tega članka je morda sporna; nastal je kot prevod angleškega, ker so lepe slikice. Kemiki, na pomoč!
Kristalni sistem, imenovan tudi singonija (latinsko sin - sočasen + gono - koleno ali kot) ali sokotje, v mineralogiji in kristalografiji pomeni edinstveni razpored atomov v kristalu. Kristalna struktura je sestavljena iz osnovne celice, zbirke atomov, urejenih na določen način, ki se periodično ponavlja v treh razsežnostih na mreži. Presledek med osnovnimi celicami v različnih smereh imenujemo njihove parametre mreže(???). Simetrijske lastnosti kristala so zajete v njegovi prostorski skupini(???). Zgradba in simetrija kristala igrata pomembno vlogo pri določanju številnih njegovih lastnosti, kot so lomljivost in optične lastnosti. Simetrijska ravnina deli kristal na dva dela, ki sta si podobna kot desna roka levi.
Za kristale velja zakon o nespremenljivih kotih, ki ga je leta 1669 izoblikoval danski zdravnik, anatom in geolog Nicolaus Steno: vsi kristali določene spojine imajo enake kote med ustreznimi mejnimi ploskvami.
[uredi] Primerjava kristalnih sistemov
Pri vseh sistemih je osnovna celica paralelepiped s stranicami a, b, c in koti α, β, γ, označenimi običajno.
Kristalni sistem | Mreže | |||
triklinski | ||||
monoklinski | enostaven | centriran | ||
rombični (ortorombični) |
enostaven | osnovno-centriran | telesno-centriran | ploskovno-centriran |
heksagonalni | ||||
trigonalni (romboedrični) |
||||
tetragonalni | enostaven | telesno-centriran | ||
kubični (izometrični) |
enostaven | telesno-centriran | ploskovno-centriran | |
[uredi] Glej tudi
- Minerali na Gimnaziji Vič (posebej Zgradba kristalov s slikami različnih singonij)
- Ta članek, ki se nanaša na kemijo, je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.