Ogljikov oksid

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Ogljikov oksid (starinsko Ogljikov monoksid) s kemijsko formulo CO je brezbarven plin brez vonja, gorljiv in zelo toksičen plin. Je glavni produkt nepopolnega izgorevanja ogljika in spojin, ki vsebujejo ogljik. V običajnih pogojih je redkejši od zraka, vendar se zbira pri tleh. Če zastrupitev povzroči izgubo zavesti, se količina vdihanega ogljikovega monoksida poveča, zaradi tega pa se tudi občutno poveča smrtnost. V vodi je zelo slabo topen, v zraku pa gori z modrim plamenom, kjer se proizvaja ogljikov dioksid. Je sestavina industrijskih goriv, na primer vodnega plina. Je tudi reducent, ki odstranjuje kisik z mnogih spojin, med drugim tudi v metalurgiji pri pridobivanju surovega železa iz njegovih rud. Pri visokih pritiskih in zvišanih temperaturah v prisotnosti katalizatorja reagira z vodikom, da nastane metanol. Ogljikov monoksid nastaja pri nepopolnem izgorevanju ogljika in kisika pri visokih temperaturah v primeru, da je ogljika preveč. Nastaja tudi kot stranski produkt pri razpadu ogljikovega dioksida pri zelo visokih temperaturan (nad 2000°C). Nastaja tudi v pečeh, ki dobijo premalo kisika, nahaja pa se tudi v izpušnih plinih motorjev z notranjim izgorevanjem.

V laboratoriju pridobivajo ogljikov monoksid pri segrevanju metanojske (mravljinčne) ali etandiojske (oksalne) kisline. ali njenih natrijevih soli s koncentrirano žveplovo (VI) kislino.

HCOOH(l) → toplota, žveplova (VI) kislina → CO(g) + H₂O(l)

(COOH)₂(s) → toplota, žveplova (VI) kislina → CO(g) + CO₂(g) + H₂O(l)

V industriji je pomemben kot reducent v metalurgiji, na primer pri pridobivanju surovega železa v plavžu. Reducira železov (III) oksid do železa.

Fe₂O₃(s) + 3 CO(g) → toplota → 2 Fe(l) + 3 CO₂(g)

Je sestavina industrijskih goriv, na primer vodnega plina ( C + H₂O → CO + H₂ ).

2 CO + O₂ → 2 CO₂