Prekmursko narečje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Prekmursko narečje je poleg prleškega najvažnejše panonsko narečje na levem bregu Mure vključno s Porabjem na Madžarskem. Zanj so značilni dvoglasniki ei, ou (sveit, moust), ü (tü (tukaj)), široko naglašena i in u, kračine namesto določenih dolžin (bràta, nòsiš, kmèta, zèmla, vòda), e namesto a iz dolgega in kratkega polglasnika (den, miren), odraz zložnega l pa je u (vuk). Prevzetih besed imajo sorazmerno največ iz madžarščine, prav tako je v stavčni fonetiki precejšen vpliv tega jezika. V narečju je sicer ohranjenih precej jezikovnih starin.

Prekmursko narečje se deli na tri podnarečja:

• goričko podnarečje (Goričko, severno od Cankove)
• ravensko podnarečje (od Cankove proti vzhodu in južno od Murske Sobote do Rakičana)
• dolinsko podnarečje (južno od Rakičana do reke Mure in ob Ledavi)

[uredi] Primer prekmurskega narečja

Pri sebi sta rèjsan drüugu nei mèla kak ådnuga pèčenuga kukòteka, štèri je pa ìstina tak málički büu, ka se nìti èden ž njim ne bi mògeu du sitoga najèsti.

S seboj nista imela nič drugega razen enega pečenega petelinčka, kateri pa je bil, resnici na ljubo, tako majhen, da se niti eden z njim ne bi mogel do sitega najesti.

Ta članek o jeziku je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.