Slovenska ljudska stranka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Slovenska ljudska stranka (kratica SLS) je slovenska politična stranka.

Vsebina

1 Od ustanovitve stranke do propada Avstro-Ogrske
2 V Jugoslavijo
3 Druga svetovna vojna
4 Po drugi svetovni vojni
5 Viri
6 Glej tudi
7 Zunanje povezave

[uredi] Od ustanovitve stranke do propada Avstro-Ogrske

Slovenska ljudska stranka je bila pod imenom Katoliška narodna stranka ustanovljena leta 1892 v Ljubljani za delovanje na ozemlju Kranjske. 27. novembra 1905 je glavni odbor stranke sprejel sklep o preimenovanju v Slovensko ljudsko stranko. Na začetku stoletja se je stranka pod vplivom dr. Ivana Šušteršiča in dr. Janeza E. Kreka prusmerila iz krščanskokonservativne v krščanskosocialno stranko. V ospredju njenega programa je bila socialna pomoč delavcem in kmetom. Dr. Šušteršič in dr. Krek sta bila zaslužna za oblikovanje široke mreže zadrug in posojilnic, ki so jim nudile ugodne kredite in pomoč. Do leta 1907 so ustanovili že 433 zadrug.

Oktobra 1909 so kranjski SLS pridružili sorodne katoliške organizacije iz Spodnje Štajerske, Koroške, Goriške in Istre. S tem se je SLS preimenovala v Vseslovensko ljudsko stranko, ter postala vodilna in najmočnejša slovenska politična stranka. Na zadnjih državnozborskih volitvah v habsburški monarhiji je osvojila kar 87 % vseh slovenskih mandatov. Do prve svetovne vojne se je stranka prizadevala tudi za večjo avtonomijo Slovencev v okviru habsburške monarhije.

[uredi] V Jugoslavijo

Leta 1917 je SLS v dunajskem parlamentu odločilno vplivala na sprejetje "majniške deklaracije" s katero so poslanci zahtevali združitev vseh južnoslovanskih dežel monarhije pod habsburškim žezlom. Po smrti dr. Kreka leta 1917 je vodstvo stranke prevzel dr. Anton Korošec, ki je odločilno vplival na preusmeritev stranke iz proslovenske v projugoslovansko stranko. Še pred zaključkom pogajanj o usodi Slovencev v habsburški monarhiji je dr. Korošec leta 1918 podprl odcepitev Slovencev in Hrvatov od habsburške monarhije in priključitev v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS). Korošec je s tem postal prvi podpredsednik vlade kraljevine SHS. Leta 1920 se je stranka preimenovala nazaj v SLS. Zaradi programske spremembe, projugoslovanske usmeritve in vstopa v jugoslovansko vlado, pa tudi zaradi drugih konkurenčnih strank je SLS izgubila absolutno premoč. Iz predvojnih 87 % mandatov jih je na volitvah v konstituanto novembra 1920 osvojila samo 36 %. Zato je SLS spremenila usmeritev in izstopila iz jugoslovanske vlade in se začela zavzemati za večjo avtonomijo Slovencev v kraljevini SHS. Po večletnih neuspešnih prizadevanjih je SLS leta 1927 znova vstopila v jugoslovansko vlado in sklenila koalicijo s srbskimi radikalci, po srbskem atentatu na hrvaškega politika Stjepana Radića pa je leta 1928 dr. Korošec postal jugoslovanski premier.

SLS je imela premiera le eno leto, ker je kralj Aleksander januarja 1929 uvedel diktaturo, vse stranke, vključno s SLS pa so niso smele več delovati. Zaradi zahtev po obnovitvi demokracije, večji slovenski avtonomiji in federalni ureditvi kraljevine Jugoslavije so aretirali nekatere člane SLS, dr. Korošcu pa odredili hišni pripor. SLS je dobila na podpori volivcev. Po smrti kralja Aleksandra leta 1934 je SLS dobila 78 % vseh slovenskih mandatov in s srbskimi radikalci in muslimani oblikovala novo jugoslovansko vlado.

[uredi] Druga svetovna vojna

Pred začetkom druge svetovne vojne je bila SLS z več kot 70 % podpore med slovenskimi volivci največja in najmočnejša politična stranka na Slovenskem. Leta 1940 je umrl dr. Korošec, stranka je tako ostala brez pravega vodstva, saj ni bilo nobene karizmatične osebnosti, ki bi lahko učinkovito prevzela vodenje stranke. Novi predsednik SLS je sicer postal dr. Fran Kulovec, ki pa je bil ubit leta 1941, med nemškim bombardiranjem Beograda. Tako je SLS ob začetku vojne dobila dva voditelja in sicer dr. Miho Kreka in dr. Marka Natlačena. Po dogovoru v SLS so se odločili, da dr. Krek s člani jugoslovanske vlade odide k zaveznikom v London, dr. Natlačen, ki je bil tudi ban Dravske banovine pa vodi stranko v času okupacije. Dne 6. aprila 1941, ob nemškem, italijanskem in madžarskem napadu na ozemlje Slovenije, tedanje Kraljevine Jugoslavije, so na pobudo SLS ustanovili Narodni svet, katerega cilj je bil s čimmanj žrtvami oblikovati slovensko avtonomno ozemlje pod nadzorom enega samega okupatorja. Slovenske parlamentarne stranke so za vodjo Narodnega sveta izbrale dr. Natlačna, kot vodjo najmočnejše slovenske politične stranke. Oktobra 1942 je pripadnik VOSa izvedel atentat na Natlačna, ki ga je organizirala Komunistična partija Slovenije. S tem je SLS ostala v Sloveniji brez voditelja, nadomestili so ga različni drugi politiki, ki pa niso imeli enotne politike in je prišlo do večjih razhajanj v stranki. Med državljansko vojno v času druge svetovne vojne je SLS zaradi sodelovanja številnih njenih politikov z okupatorjem začela izgubljati podporo in nekdanji politični vpliv. Dr. Krek je kljub pozivom iz Londona po prekinitvi sodelovanja z okupatorjem. a ni uspel več nadzorovati SLS.

[uredi] Po drugi svetovni vojni

Po drugi svetovni vojni je oblast prevzela Komunistična partija Slovenije, ki je vsem političnim strankam, vključno s SLS prepovedala delovanje. Vodilni politiki stranke so emigrirali v ZDA in Argentino. Dr. Krek je odšel v Washington in ostal predsednik SLS. Stranka, ki ni delovala v Sloveniji se je leta 1952 vključila v Zvezo krščanskodemokratskih strank iz Srednje Evrope. Leta 1954 je SLS sprejela nov program v katerem se je dr. Miha Krek zavzel za samostojno Slovenijo. Po Krekovi smrti leta 1969 je bil za predsednika SLS izbran Miloš Stare , ki je deloval v Argentini. Po Staretovi smrti je leta 1984 krmilo stranke prevzel dr. Marko Kremžar.

Obnovitev SLS na Slovenskem beležimo leta 1992, ko se je stranka združila s slovenskimi krščanskimi demokrati (SKD), katerih predsednik je bil Lojze Peterle. Dr. Kremžar je postal podpredsednik stranke SKD. Slednji so se leta 2000 na združitvenem kongresu povezali s Slovensko ljudsko stranko pod vodstvom Marjana Podobnika.

Stranka je bila uradno ustanovljena 27. junija 1992, ko se je preimenovala iz dotedanje Slovenske kmečke zveze-Ljudske stranke.

Od leta 1992 je prisotna v Državnem zboru Republike Slovenije:

1. državni zbor Republike Slovenije: 11 poslancev,
2. državni zbor Republike Slovenije: 19 poslancev in
4. državni zbor Republike Slovenije 7 poslancev.

Trenutni predsednik stranke je Janez Podobnik.

[uredi] Viri

Erjavec, Fran: Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem. Prosvetna zveza, Ljubljana, 1928.
Erjavec, Fran: Nastanek slovenskih političnih strank. Klic Triglava, Warwickshire. 1954.
Rahten, Andrej: Slovenska ljudska stranka v dunajskem parlamentu: slovenska parlamentarna politika v habsburški monarhiji 1897-1914. Založba Panevropa, Celje, 2001.