Svetilnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Svetílnik je naprava, večinoma kot višja zgradba, ki z oddajanjem svetlobnih signalov omogoča ladjam orientacijo.

Svetilnik je močan svetlobni vir, ki kot navigacijski znak z močno lučjo, pa tudi z radijskim signalom služi za varnejšo plovbo, ter stoji na obali, zlasti pred pristanišči in je navadno nameščen na vrhu kovinskega stebra, stolpa ali zgradbe, pa tudi na posebnih ladjah svetilnikih. Svetilka,ki oddaja svetlobo je nameščena v posebni kabini s steklenimi okni. Okoli svetilke se vrtijo senčila. Senčila v določenem časovnem zaporedju prepuščajo svetlobni snop preko optičnih prizem, tako da je od daleč videti kot utripajočo svetlobo. Vsak svetilnik ima svojo karakteristično in stalno barvo svetlobe; belo, rdečo ali oranžno, in točno določeno časevno zaporedje teme in svetlobe, tako da mornarji lahko z gotovostjo ugotovijo s katerega svetilnika prihaja svetloba. Lega in karakteristike svetilnika so vnešene v pomorske zemljevide. Najmočnejši svetilniki, ki so bili nameščeni na visokih stolpih so imeli doseg tudi do 50 kilometrov. Veje svetilnike upravljajo svetilničarji, ki živijo v svetilniku ali njegovi bližini. Manjši svetilniki, so v pristaniščih za označevaje pomolov so danes avtomatizirani. Veliko svetilnikov je bilo zgrajenih na samotnih otokih in težko dostopnih čereh. Danes svetilnike nadomeščajo modernejše navigacijske naprave, ki s pomočjo satelitske navigacije omogočajo še bolj varno plovbo.

[uredi] Zgodovina

Že v starem veku so postavljali na vidnih mestih v Sredozemskih pristaniščih luči ali prižigali kresove, da so ponoči kazali pot ladjam. Največji svetilnik, ki je bil visok okoli 50 metrov, so zgradili okoli leta 280 pr. n. št. na otoku Faros tik pred egipčanskim mestom Aleksandrijo.

Svetilnik v Savudriji	Svetilnik z bivališčem za svetilničarja na otoku ob trajektni progi med Hvarom in Korčulo v Jadranskem morju	Svetilnik Zmage pri Trstu	Svetilnik v Kanadi
Svetilnik na Farosu	Rimski svetilnik ob Dovrskem gradu v jugovzhodni Angliji