Črvina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Črvina ali črvja luknja je v fiziki domnevna topološka lastnost prostora-časa, znana tudi kot Einstein-Rosenov most, oziroma »skrajšani prostor« (abbreviated space), ki je v bistvu »bližnjica« skozi prostor in čas.

Schwarzschildova črvina, ki bi jo videl prostopadajoči opazovalec na Schwarzschildovo črno luknjo na njenem dogodkovnemu obzorju. V primeru takšne črne luknje opazovalec ne bil dosegel njenega središča, saj bi ga čakala drugačna usoda. (slika Alain Riazuelo, PAI:: CNRS)

Računalniški prikaz schwarzschildske črne luknje.

Črvina ima vsaj dva konca, ki sta med seboj povezana. Snov lahko vstopi na enem koncu, potuje skozi in izstopi na drugem koncu črvine.

Izraz črvina (ameriško angleško wormhole) je v fiziko leta 1957 vpeljal John Archibald Wheeler, eden zadnjih Einsteinovih sodelavcev in naslednikov. Izraz izvira iz primerjave gibanja črva po jabolčni lupini: površje jabolka je Vesolje. Črv si lahko 'sposodi' notranjost jabolka in ubere pot po bližnjici na drugo stran, namesto da bi lezel po daljši poti na površju. Tako bi teoretično tudi popotnik lahko ubral bližnjico do druge strani Vesolja v večrazsežnem prostoru. Črvina teoretično dopušča časovno potovanje. Zaradi podaljšanja časa snov izstopi iz črvine še preden je vstopila vanjo.

[uredi] Črvine, znanstvena fantastika in računalniške igre

Časovno potovanje je priljubljena tema znanstvene fantastike. Značilna sta filma Zvezdna vrata in Zvezdne steze. Včasih črvinam pripisujejo tudi sposobnost potovanja v druga vesolja.

V televizijski nanizanki Babylon 5 , ki se dogaja v 23. stoletju (med letoma 2258 in 2262), so potovanje skozi črvine naučila tuja humanoidna bitja Kentravrijci, ki so prva prišla v stik z Zemljani. V računalniških igrah kot so Starlancer, Freelancer ali serija X: Beyond the Frontier (X², X³) pa ne in so se Zemljani tega naučili sami.