Clermont-Ferrand

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Koordinate: 45° 47’ severne širine, 3° 05’ vzhodne dolžine

Uprava
Občina Clermont-Ferrand Grb
Lega
Zemljepisna dolžina:	03° 05' 15" W
Zemljepisna širina:	45° 46' 50" N
Država	Francija
Regija:	Auvergne (glavno mesto)
Departma:	Puy-de-Dôme (prefektura)
Okrožje:	Clermont-Ferrand
Interkomunaliteta:	Skupnost Clermont
Župan:	Serge Godard (2001-2008)
Statistični podatki o
Nadmorska višina:	321 m–602 m (povpr. 358 m)
Površina kopnega:¹	42.67 km²
Prebivalstvo:² (1999)	137,140
- gostota: (1999)	3,214/km²
Razno
INSEE/Poštna številka	63113/ 63000:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).

Clermont-Ferrand (okcitansko Clarmont-Ferrand / Clarmont d'Auvèrnhe) je glavno mesto osrednje francoske regije Auvergne, komuna in sedež departmaja Puy-de-Dôme. Leta 1999 je mesto imelo 137.140 prebivalcev.

[uredi] Geografija

Mesto leži v srednji Franciji v osrčju Centralnega masiva. Zahodno od njega se nahaja veriga vrhov ognjeniškega izvora, med katerimi je najbolj poznan Puy-de-Dôme. Proti vzhodu se skupnost razprostira na planoto Limagne.

[uredi] Zgodovina

Clermont se uvršča med najstarejša francoska mesta. Prvič ga je omenil kot Nemessos (keltsko posvečeni gozd) grški geograf Strabon. Leta 52 pred Kristusom se je v njegovi bližini odvijala slavna bitka pri Gergoviji, v kateri so keltska plemena Arvernov pod Vercingetorixom premagala Cezarjevo vojsko. Po rimskem zavzetju se je preimenoval v Augustonemetum, po cesarju Avgustu. V 5. stoletju je pokrajina postala tarča Vizigotov, leta 475 postala del njihovega kraljestva, v 6. stoletju pa pripadla Frankovski državi. Leta 848 se je mesto preimenovalo v Clairmont, po gradu Clarus Mons, v tem času je bilo tudi škofijsko mesto. Leta 1095, na Clermontskem zboru, je papež Urban II. pridigal v podporo prvi križarski vojni za osvoboditev Jeruzalema od muslimanskega sveta. V letu 1120 so domači grofje kot protiutež moči duhovščine ustanovili kraj Montferrand. Leta 1551 Clermont postane kraljevo mesto, v letu 1610 pa neodtujljiva kronska lastnina.

15. aprila 1630 je Edikt iz Troyesa združil kraja Clermont in Ferrand v enotno mesto, kar je bilo potrjeno v letu 1731 s strani Ludvika XV. in njegovega drugega zveznega edikta. V želji po ohranitvi njegove neodvisnosti je Ferrand večkrat neuspešno zahteval nazaj svojo samostojnost (1789, 1848, 1863).

V 20. stoletju sta se z izgradnjo tovarne gum Michelin in mestnih vrtov, ki so oblikovali moderni Clermont-Ferrand, nekdaj samostojna kraja popolnoma združila.