Dragomelj
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Dragomelj | |
|---|---|
| Zemljevid: | Dragomelj |
| Nadmorska višina: | 284 m |
| Število prebivalcev: | 447 |
| Poštna št./pošta: | 1230 Domžale |
| Občina: | Domžale |
| Pokrajina: | Gorenjska |
| Statistična regija: | Osrednjeslovenska regija |
| Vir: SURS, popis prebivalstva 2002. | |
Dragomelj je naselje v občini Domžale.
[uredi] Glej tudi
Ta članek o naselju v Sloveniji je škrbina; Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
Lega
Dragomelj je majhna vasica, ki leži na obrobju ljubljanske kotline na meji z gorenjsko regijo. Spada v občino Domžale in meji na občino Ljubljana. Bolj podrobno: leži med posestvom Pšata na zahodu, Šentpavlom na vzhodu, Domžalam na severu. Na jugozahodu Dragomelj omejuje Podgorica, na jugovzhodu pa Pšata, del Male loke ter Mavenče.
Dragomelj in Šentpavel v zgodovini
Pisni viri, ki govorijo o obstoju Dragomlja in Šentpavla, segajo v leto 1312, ko se prvič omenja dvor v Dragomlju, za Šentpavel pa v leto 1374, ko se skupaj z dvorom v Dragomlju omenja tudi Šentpavel. Dragomelj se omenja dokaj pozno, saj naj bi bil poseljen že kar nekaj tisoč let pred prvo pisno omembo. O tem pričajo materialni viri, ki so jih arheologi začeli izkopavati pred približno 10 leti. Prvo odkritje je bil bronast izdelek, domnevno iz 9. stoletja (vendar to še ni popolnoma potrjeno) pred Kristusom, čez nekaj let pa so arheologi našli 80 kg materialnih virov, med drugim tudi bronasto sekiro, odlitke, posodo za odlitke, amfore, strešnike ter tudi nekaj okostja, kar si arheologi razlagajo s tem, da naj bi bilo tu staroslovansko pokopališče domnevno že v 10. stoletju. Pri izkopu zemlje za gradnjo hiš so naleteli tudi na tlak, kar priča o rimski naselbini.
Zgodovina imen vasi
Šentpavel je dobil ime po cerkvici sv. Pavla. Ime Dragomelj si nekateri razlagajo, kot »drag« v smislu bližnji, dragocen, ljub. Valvasor pa si ga je razlagal kot »draga«, kar pomeni log in pašo, česar je bilo v Dragomlju veliko.
Grad in dvor v Dragomlju
Zgodovino Dragomlja sestavljata med drugim tudi grad in dvor. Grad je ležal nasproti Piškove hiše na desnem bregu reke Pšate oziroma desno od šole – če si obrnjen proti Domžalam. Podatka, kdaj je bil zidan, ni. Grad Dragomelj naj bi nastal v srednjem veku, kot tudi dvor v Šentjakobu, Pšati, Mali loki... Sprva naj bi bil dvor, kasneje pa postal grad. Prvič se omenja v letu 1312, ko je neka Eva, lastnica dvora, brez dedičev podarila dvor nemškemu viteškemu redu. Valvasorjeva listina, ki je Dragomelj poimenoval Drogembel, priča o pristnosti gradu, kot tudi dvora. Julija 1528 je 3000 do 4000 Turkov prodrlo v Dragomelj, kjer so pobijali in sežigali vse, kar jim je prišlo pod roko. Grad je od takrat dalje le še propadal. V 19. stoletju pa naj bi še pogorel. Od gradu ni več sledu. Tudi hrib, ki je pričal o gradu, so pred leti zravnali. Enako usodo je doživel dvor Dragomelj. Ležal naj bi ob reki Pšati. Drugih podatkov ni.
Dejavnosti
V vasi Dragomelj je bilo že od nekdaj razvito kmetijstvo, poleg njega pa so bile in so še druge dejavnosti, čeprav nekatere že propadle, med drugim primerne tudi za razvoj turizma.
Gostilne in trgovanje
Najstarejša gostilna v vasi je Burica. Deluje že tristo let. Poleg nje je bila včasih še gostilna Cajhen, ki je propadla. V isti zgradbi so gostilno odprli tudi Medvedovi, a jo kmalu zaprli. Blažičevo gostilno v središču so zaprli po prvi svetovni vojni. Ivan Grad jo je tudi skušal odpreti, a jo je tudi ta moral zapreti. Prva trgovina v Dragomlju je imela nemško ime. Slovela je predvsem po prodaji piva. Trgovina Marička je delovala nekaj let a tudi ta propadla. V Dragomlju je Vinko Setnikar odprl trgovino z orodjem in živili, ki so jo med prvo svetovno vojno izropali. Danes je na tem mestu Renault servis ter prodaja vozil.
Mlekarska zadruga
Leta 1902 so v Dragomlju ustanovili Mlekarsko zadrugo Dragomelj. Nekaj let je zelo uspešno poslovala, a so jo zaprli, ker so kmetje doma posnemali mleko in mu dodajali vode.
Pridelava žganja in kisa
Leta 1932 je Mirko Grad odprl podjetje, v katerem so kuhali likerje, žganja, razne sokove, zlasti malinovec. Žganje so kuhali predvsem iz sliv, ki so jih pripeljali iz Bosne. Čez dve leti je Martin Sever odprl podjetje, v katerem je prideloval kis.
Ribogojnici
Prvo ribogojnico je ustanovil Mirko Grad ob Pšati, kjer je gojil ščuke in krape. Ribogojnica je kljub dobremu poslovanju propadla. V Dragomlju je bila še ena ribogojnica v lasti Svetozarja Hribarja.
Slamnikarstvo
Slamnikarstvo, značilno, bi mnogi rekli, le za Ribnico, je bila v preteklosti še kako značilno tudi za Dragomelj. Zaradi te dejavnosti, ki se je začela razvijati v 18.st., so mnoge kmetije propadale. A kljub vsemu je tudi samo slamnikarstvo po prvi svetovni vojni kmalu propadlo.
Mlini
V začetku stoletja so bili v Dragomlju štirje mlini. Sedaj je dejaven le še en.
Ostale dejavnosti
Poleg navedenih dejavnosti so se danes razvite še mnoge druge, kot so frizerstvo, usnjarstvo, dve avtoličarstvi (eno v Dragomlju in eno v Šentpavlu), tri mizarstva, avtoprevozništvo, trgovina s čistili, fizioterapija, čolnarstvo, Bent in še kar nekaj bi jih lahko našteli.
Podnebje
Za podnebje so značilna vroča poletja in mrzle zime z veliko snega. Pravimo mu celinsko podnebje.
Rastlinstvo in živalstvo
Posebnih rastlin na tem območju ni. Tu so različna drevesa kot smreke, jelke, hrasti - prevladujejo mešani gozdovi. Spomladi je rastlinstvo zelo pestro – travniki dobijo pisane barve. Poleti se lahko do sitega najemo gozdnih jagod, jeseni pa lahko naberemo veliko raznovrstnih gob, prevladujejo štorovke. Živalstvo je pestro. Gozd je dom mnogim vrstam. Tu lahko najdemo zajce, srne, ki jih lahko srečamo predvsem pozimi v skupinah, ko se peljemo iz Domžal proti Dragomlju. V dragomeljskih gozdovih živi tudi fazan, a se ga iz leta v leto manj opazi. Najdemo pa tudi divjega petelina, za katerega je značilno, da je v obdobju parjenja najbolj ranljiv, saj ga v tem obdobju ne zanima nič drugega kot samo samica, ki jo privablja s svojim glasnim petjem. Poleg njega lahko vidimo lisice, polhe, miši, veverice; posebej spomladi pa so zelo opazne tudi ptice.
Kulturne ustanove
Kulturnih ustanov je malo. Med njih lahko štejemo cerkvico sv. Pavla v Šentpavlu ter cerkev sv. Petra na Pšati. V Dragomlju je le kapelica, ki je nastala po 1. svetovni vojni po zaslugi nekega partizana, ker se je iz vojne vrnil živ in zdrav. Kapelica je bila že obnovljena. Poleg nje je v vasi nova šola, ki je nadomestila staro manjšo šolo, v kateri je potekal pouk od 1. do 4. razreda.
Geografske značilnosti
Dragomelj obsega nižinski svet, brez hribov in dolin. Skozenj tečeta dva potoka: Gobovšek in potok Pšata. Tla so zgrajena iz dokaj rodovitne prsti in zato primerna za poljedelstvo.
Prebivalstvo
Dragomelj šteje okoli 800 prebivalcev. To so samostojni podjetniki, gostilničarji, kmetje, mnogi pa se v službo vozijo v Ljubljano.
Industrija
Industrije ni, obstajajo pa številna manjša podjetja in obrti.
Prometna lega
V Dragomelj turisti lahko pridejo z avtobusom, ki pelje približno dvajsetkrat na dan mimo Dragomlja. V Dragomelj lahko pridemo tudi z avtom saj je bil asfalt zamenjan leta 2005.
Značilne jedi
Značilne dragomeljske jedi ni. Turisti pa se lahko do sitega najejo dobrot, ki jih lahko dobijo v gostilni Burici, ki slovi po okusnih gibanicah ter po odličnih puhtečih ocvrtih piščancih.
Vera
V Dragomlju prevladuje krščanska vera, saj sta v njegovem okolju dve cerkvi in kapelica, ob cesti pa je veliko znamenj. Poleg krščanstva so tudi ateisti. Ostale vere so v manjšini ali jih ni.
Viri
Lojze Gajšek (1995). Cerkev sv. Pavla; Št. Pavel – Dragomelj. Babica in družina.
