Mali Lošinj
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mali Lošinj, mesto in pristanišče na otoku Lošinju, v Primorsko-goranski županiji na Hrvaškem.
Stari del mesta leži na koncu dobro zaščitenega amfiteatralnega zaliva. Novi deli mesta pa so zgrajeni vzdolž pobočij jugozahodne in jugovzhodne obale in okoli zaliva Čikat, oddaljenega okoli 1,5 kilometra zahodno od mesta.
Vsebina |
[uredi] Zgodovina
Mali Lošinj se prvič omenja 1388 pod imenom "Malo Selo". Stanovanjske hiše starega mestnega predela so razmeščene kot vrtne hiše okoli katerih so bujni mediteranski vrtovi. Hiše iz tega obdobja imajo stilne katakteristike poznega baroka. Cerkvi sv. Martina in župnjiska cerkev sta iz 15. stoletja. Koncem 18. in v 19. stoletju se kraj intezivno razvija ( trgovina, ladjedelnica, tovarna ribjih konzerv, navtična šola ). Po propadu beneške republike kraju zavlada Avstroogrska monarhija. Po letu 1918 pa je M. Lošinj do 1943 pod okupacijo italijanskega fašizma. Po nemčki okupaciji je bil kraj dokončno osvobojen 20.4.1945.
[uredi] Klima
Izrazito obmorski karakter vpliva na blago in uravnoteženo podnebje, kar so spoznali že leta 1892, ko so M.Lošinj razglasili za klimatsko zdravilišče. Zaradi položaja M.Lošinja v zaprtem pristanišču in borovovega gozda v predulu Čikat je sprehajanje skozi ta kraj mogoč tudi med najmočnejšo burjo.Povprečna januarska temperatura je 7,4ºC. Letno pade okoli 1020 mm dežja, največ v jesenskih mesecih.
[uredi] Izleti
- Telegraf, vzpetina nad mestom ( 108 m )
- Sv. Ivan, cerkev in razgledišče ( 231 m )
- Televrina, najvišji vrh ( 588 m )
- Veli Lošinj
- Osor
- Nerezine
- Susak
- Unije
- Ilovik
[uredi] Glej tudi
Ta članek o geografiji Hrvaške je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
