Srce
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Srcé je utripajoči organ obtočilnega sistema, ki poganja kri oziroma hemolimfo po telesu. Ritem za delovanje mu lahko dajejo posebna mišična vlakna v okviru srca samega, imenovana ritmovnik, ali pa posebne živčne celice.
Razvoj srca je potekal vzporedno z razvojem živali. Pri preprostejših, denimo pri kolobarnikih, kri poganjajo utripajoča hrbtna žila in bočne žile (bočna srca). Členonožci imajo že cevasto srce, ki se nahaja na hrbtni strani. Utripanje povzročajo vezi, ki se sproščajo in krčijo pod vplivom živčevja.
Mehkužci in vretenčarji imajo kamričasto srce. Sestavljajo ga preddvori (atriji) (1-4) in največ dva prekata (ventrikla). Ritem kamričastemu srcu daje ritmovnik. Vretenčarska srca imajo navadno več ritmovnikov, od katerih je eden glavni. Tudi kamričasta srca so različno razvita. Pri ribah je srce zgrajeno iz štirih zaporednih kamric. V prvih dveh (venozni sinus in atrij) se zbira kri, ki v srce priteče po venah in vsebuje malo kisika. Naslednji kamrici, ventrikel in arterialni stožec, pa potiskata kri skozi trebušno aorto v škrge.
Po prehodu vretenčarjev na kopno se je začelo srce predeljevati. Tako se je razkisičena kri mešala z okisičeno iz pljuč, zato se je že pri dvoživkah pojavila vzdolžna stena med preddvoroma. Med prekatoma pri dvoživkah stene še ni, mešanje pa je preprečeno s hitrejšim utripanjem srca. Plazilci imajo predeljena že tudi prekata, vendar do popolnosti le krokodili. Predelitev srca je najpopolneje razvita pri ptičih in sesalcih.
[uredi] Srce sesalcev
Kri iz telesa priteka v desni preddvor, od koder teče skozi zaklopko v desni prekat. Od tod potuje v pljuča in se, obogatena s kisikom, vrne po pljučnih venah v levi preddvor. Nato teče skozi zaklopko v levi prekat, ki ima močno mišično steno. Od tod potuje v glavno telesno arterijo - aorto.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
Ta anatomski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
