Stephen Hawking

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Stephen William Hawking [stéfen víljem hóking], angleški fizik, astrofizik, matematik in kozmolog, * 8. januar 1942, Oxford, Anglija.

Stephen Hawking

[uredi] Življenje in delo

Hawking velja za enega od vodilnih svetovnih teorijskih fizikov. Je Lucasov profesor matematike na Univerzi v Cambridgeu in član Kolidža Gonvillea in Caiusa (Gonville and Caius College). Je raziskovalec črnih lukenj in nastanka Vesolja.

Bojuje se zoper zahrbtno bolezen gibalnih nevronov, ki ga je skoraj povsem ohromila. Govori s pomočjo sintetizatorja govora. Iz dokumentarcev izvemo, da skoraj trikrat bolj počasi, vendar si zapomni vse. Obstaja celo zanimiv pripetljaj, ki nam veliko pove o tem, kako bistrega in čilega duha je: dva meseca je nek študent s pomočjo vseh mogočih pomagal poskušal potrditi in nadaljevati zapleteno delo s področja kvantne fizike. Prišel je k Hawkingu in mu predstavil izsledke svojega dela, vendar pa Hawking ni bil zadovoljen. Imel je celo točo pripomb, pri čemer se je izkazalo, da ni upošteval določenih konstant, da ni predvidel določenih posledic, tako da ga je Hawking spet napotil in pripravil do tega da je začel znova.

Hawking je na dokaj presenetljiv način dokazal, da črne luknje izhlapevajo, ko se dva povezana osnovna delca, delec in antidelec, ločita s singularnostjo, kar enemu izmed njiju omogoči, da se iztrga ven iz dogodkovnega obzorja. Vendar pa je ocenjen čas spet velikanski, saj bi črna luknja z maso Sonca izhlapevala 10 na 60 potenco, svoj obstoj pa bi končala v spektakularni eksploziji, s katero bi lahko nastalo novo vesolje z bolj ali manj istimi konstantami.

Poleg tega zagovarja teorijo o vzporednih vesoljih, nastopal pa je celo, kot stranski igralec, v Zvezdnih stezah, kjer so ga postavili ob bok Albertu Einsteinu in drugim veleumom.

Za njegove znanstvene dosežke mu je leta 2006 Kraljeva družba iz Londona podelila Copleyjevo medaljo.

[uredi] Izbrana dela

Kratka zgodovina časa (A Brief History of Time) (1988),
Črne luknje in otroška vesolja (in drugi eseji) (Black Holes and Baby Universes and Other Essays) (1993), (prevod Mirjam Galičič, DMFA S, Ljubljana 1994),
Vesolje v orehovi lupini (The Universe in a Nutshell) (2001), (prevod Mirjam Galičič, Učila International, Tržič 2002),
skupaj z R. Penroseom Narava prostora in časa (The Nature of Space and Time) (1996).