Teodozij I.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.

Teodozij je bil sin grofa Teodozija in Termantije. Teodozija lahko štejemo za zadnjega vladarja združenega Rimskega imperija, saj po delitvi njegovih dedičev imperiju ni več vladal en vladar.

Cesar Gracijan je leta 378 imenoval Teodozija za so-cesarja vzhodnega dela Rimskega cesarstva po smrti cesarja Valensa v drugi bitki pri Adrianoplu (danes Edirna). Po smrti Valentinijana II. leta 392, katerega je Teodozij podpiral proti različnim nezakonitim prilastitvam, je Teodozij vladal kot samostojni cesar. 6. septembra 394 je v bitki pri reki Frigid (danes potok Hubelj (Vipava) pri Ajdovščini) premagal samozvanca Evgenija, učitelja govorništva, katerega je dve leti prej povišal v cesarja frankovski general Arbogast.

Teodozijeva prva žena Aelija Flacila je rodila dva sinova Arkadija in Honorija (poznejša cesarja) in hčer Pulherijo. Leta 385 sta umrli obe, Pulherija in mati Aelija. Z drugo ženo Galo, hčerko cesarja Valentinijana I. je imel hčer Galo Placidijo, poznejšo mati Valentinijana III.

Leta 391 je na njegov ukaz aleksandrijski patriarh Teofil I. v Aleksandriji uničil vse »poganske templje«, med njimi Muzej (Museion) in prav gotovo tudi Serapej (tempelj in »sestrsko knjižnico« velike aleksandrijske knjižnice). Muzej je bil tempelj muz in je po odloku spadal med templje, čeprav je bil znanstvena ustanova. Z njegovim ukazom je v egipčanskih templjih zamrla raba hieroglifov na spomenikih. V boju proti vsemu, kar je bilo pogansko, je leta 393 prepovedal olimpijske igre, ki so se prej na vsaka štiri leta odvijale nepretrgoma kar 1169 let.

[uredi] Zunanje povezave

Predhodnik: Gracijan Valentinijan II.

Rimski cesar 383-395

Naslednik: Honorij Arkadij