Vis

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Lega otoka

Vis je hrvaški otok v srednjem Jadranu in je s površino 90,3 km² deseti največji otok na hrvaški obali.

Vis je otok v srednjedalmatinskem arhipelagu znan po lepoti, zelo prijetnem podnebju, saj ima malo padavin, (samo 560 mm letno, od tega 50 mm poleti) in prijetnih temperaturah (srednja januarska temp. je 8,9ºC, julijska pa 24,3ºC), in po vlogi, ki jo je pogosto imel v zgodovini. Otok od severovzhoda proti jugozahodu prepletajo kraška polja (Dračevo polje,Plisko polje, Zlo polje). Najvišji vrh na otoku je Hum (587 mnm). Ob zahodni obali otoka je prostran Komiški zaliv s peščenim dnom. Južna obala ima več malih zalivov (Travna Vela, Stiniva, Teleška Vela, Ploče in druge). Najboljše pristanišče je v mestu Vis, ki leži na severni obali.

[uredi] Naselja

Na otoku sta dve večji naselji: Vis in Komiža, poleg teh dveh naselij pa je še nekaj manjših vasi: Oključina, Podšpilje, Rukovac in Zelena Glava.

[uredi] Zgodovina

Prvi prebivalci so se na Vis naselili že v obdobju neolitika. V 5. stol. pr. n. št. je imelo ilirsko pleme Liburnov tu svojo državico, ki pa so jo še v istem stoletju zavzeli Grki iz Sirakuz in na mestu današnjega naselja Vis leta 397 pr. n. št. ustanovili svojo kolonijo Issa. Grki so tu zasadili tudi prvo trto na vzhodni obali Jadrana. V 1. stol. so otok zavzeli Rimljani. Kasneje je pripadal Bizancu, od leta 1420 do 1797 pa je bil pod oblastjo Beneške republike. v Času Napoleonovih osvajanj so se na otoku izmenjavali Avstrijci (1797 - 1805), Francozi (1805 - 1811) in Angleži (1811 - 1814), ki so zgradili zelo močno utrdbo. V bližini Visa je bila ena največjih pomorskih bitk v 19. stoletju: tu je 20. julija 1866 avstrijska flota pod poveljstvom admirala Tegetthoffa premagala italijansko floto. Do leta 1918 je otok pripadal Avstriji, dve leti je bil pod italijansko okupacijo, leta 1920 pa ga je dobila Jugoslavija. Med drugo svetovno vojno je osvobojeni Vis po kapitulaciji fašistične Italije 1943 postal glavna baza mornarice NOV in glavno oporišče NOB, od junija 1944 do osvoboditve Beograda 20. oktobra 1944 pa je bil sedež Vrhovnega štaba NOV.