Static Wikipedia February 2008 (no images)

aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - bcl - be - be_x_old - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - co - cr - crh - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dsb - dv - dz - ee - el - eml - en - eo - es - et - eu - ext - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gan - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - hak - haw - he - hi - hif - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kaa - kab - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mdf - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - mt - mus - my - myv - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - quality - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - rw - sa - sah - sc - scn - sco - sd - se - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sr - srn - ss - st - stq - su - sv - sw - szl - ta - te - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu

Web Analytics
Cookie Policy Terms and Conditions ໂທລະຄົມມະນາຄົມ - Wikipedia

ໂທລະຄົມມະນາຄົມ

From Wikipedia

ວິທະຍຸ
ວິທະຍຸ


ແມ່ນ ການສົ່ງ, ການຮັບ ຫຼື ການແຜ່ກະຈ່າຍ ເຄື່ອງໝາຍ, ສັນຍານ, ຮູບພາບ ແລະ ສຽງ ຫຼື ການເຮັດໃຫ້ເຂົ້າໃຈກັນຂອງທຳມະຊາດໃດນຶ່ງ ໄປຕາມສາຍ, ຄື້ນວິທະຍຸ, ສາຍໄຍແກ້ວ ແລະ ອື່ນໆ ດ້ວຍລະບົບຄື້ນແມ່ເຫຼັກໄຟຟ້າ.




ວິທະຍຸແມ່ນຫຍັງ? ແມ່ນເຄື່ອງມືຕ່າງໆ ທີ່ສາມາດນຳໃຊ້ຄື້ນວິທະຍຸ
ຄື້ນວິທະຍຸ ຫຼື ຄື້ນhertzian ແມ່ນຫຍັງ? ແມ່ນຄື້ນແມ່ເຫຼັກໄຟຟ້າຊື່ງມີຄວາມຖີ່ຕ່ຳກວ່າ 3000 GHz ລົງໄປ,ທີ່ແຜ່ກະຈ່າຍອອກໄປໃນອາກາດ ທີ່ວ່າງເປົ່າປັດສະຈາກສິ່ງນຳພາທຽມໃດໆ.
ວິທະຍຸສື່ສານແມ່ນຫຍັງ? ແມ່ນການໂທລະຄົມມະນາຄົມທີ່ມີຄື້ນວິທະຍຸເປັນພາຫະນະ.

ຕາຕະລາງຄວາມຖີ່ວິທະຍຸ:

VLF       3 -   30  kHz 
LF       30 -  300  kHz 
MF      300 - 3000  kHz 
HF        3 -   30  MHz 
VHF      30 -  300  MHz 
UHF     300 - 3000  MHz 
SHF       3 -   30  GHz 
EHF      30 -  300  GHz 
ຍັງພັດທະນາ   300 - 3000  GHz

ຄວາມຖີ່ຂອງຄື້ນວິທະຍຸ:

ໝາຍເຖິງ ຮອບວຽນ ການປ່ຽນແປງຂອງການສັ່ນໄກ່ວຂອງຄື້ນໃນ 1 ວິນາທີ ຊື່ງມີຫົວໜ່ວຍເປັນ Hertz ຫຼືຂຽນຫຍໍ້ແມ່ນ Hz
ຕົວຢ່າງ: ຖ້າຄື້ນທີ່ເກີດຂື້ນ 2 ຮອບຕໍ່ 1 ວິນາທີ ຈະມີຄ່າເທົ່າກັບ 2 Hz, ຖ້າເກີດຂື້ນ 10.000 ຮອບຕໍ່ 1 ວິນາທີ່ ຈະມີຄ່າເທົ່າກັບ 1 KHz ດັ່ງນີ້ເປັນຕົ້ນ.

ຫົວໜ່ວຍການນັບຄວາມຖີ່ຂອງຄື້ນວິທະຍຸ:

1,000 Hz    =  1 KHz (1 ພັນແຮັກ ເທົ່າກັບ 1 ກິໂລແຮັກ)
1,000 KHz   =  1 MHz (1 ພັນກິໂລແຮັກ ເທົ່າກັບ 1 ເມັກກາແຮັກ)
1,000 MHz   =  1 GHz (1 ພັນເມັກກາແຮັກ ເທົ່າກັບ 1 ຈິກາແຮັກ)

ຄວາມໄວໃນການເດີນທາງຂອງຄື້ນວິທະຍຸ:

ຄື້ນວິທະຍຸແມ່ນຄື້ນແມ່ເຫຼັກໄຟຟ້າ ເປັນພຽງຊ່ວງນຶ່ງໃນສະເປັກຕຼັມ (Spectrum)ເທົ່ານັ້ນ ສາມາດເດີນທາງດ້ວຍຄວາມໄວເທົ່າກັບແສງ ຫຼື ປະມານ 3 ຄູນກັບ 10 ກຳລັງ 8 ແມັດຕໍ່ວິນາທີ
ໃນຄວາມເປັນຈິງຄື້ນວິທະຍຸທີ່ເຮົາໃຊ້ກັນໃນປະຈຸບັນນີ້ບໍ່ໄດ້ເກີດຂື້ນຕາມທຳມະຊາດ ໂດຍອາໃສຂະບວນການໜຽວນຳທີ່ໄດ້ກ່າວໄວ້ແລ້ວໃນ ຫົວຂໍ້ ສົນທະນາ,  ຊື່ງມີຂັ້ນຕອນຄືການປ່ອຍກະແສໄຟຟ້າເປັນຄວາມຖີ່ຜ່ານ 
ຂົດລວດຕົວນຳເປັນຈັ່ງຫວະຊ້ຳໆກັນ ຈາກນັ້ນສະໜາມໄຟຟ້າກໍ່ຈະແຜ່ອອກຈາກຂົດລວດນັ້ນ ໂດຍຈະມີຄວາມເຂັ້ມສູງຂື້ນແລ້ວຄ່ອຍໆລຸດລົງໃນທິດທາງກົງກັນຂ້າມສະລັບກັນໄປຕາມກະແສໄຟຟ້າທີ່ໄຫຼເຂົ້າໄປ
ໃນຂົດ ລວດນັ້ນ ໂດຍມີລັກສະນະຄ່າຍຄືກັນກັບຮູບຂອງກະເບືອງມຸງຫຼັງຄາ ທີ່ເບິ່ງທາງຕັດ.
ເປັນພາສາອື່ນໆ
Static Wikipedia 2008 (no images)

aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - bcl - be - be_x_old - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - co - cr - crh - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dsb - dv - dz - ee - el - eml - en - eo - es - et - eu - ext - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gan - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - hak - haw - he - hi - hif - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kaa - kab - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mdf - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - mt - mus - my - myv - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - quality - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - rw - sa - sah - sc - scn - sco - sd - se - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sr - srn - ss - st - stq - su - sv - sw - szl - ta - te - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu -

Static Wikipedia 2007 (no images)

aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - bcl - be - be_x_old - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - co - cr - crh - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dsb - dv - dz - ee - el - eml - en - eo - es - et - eu - ext - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gan - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - hak - haw - he - hi - hif - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kaa - kab - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mdf - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - mt - mus - my - myv - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - quality - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - rw - sa - sah - sc - scn - sco - sd - se - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sr - srn - ss - st - stq - su - sv - sw - szl - ta - te - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu -

Static Wikipedia 2006 (no images)

aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - bcl - be - be_x_old - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - co - cr - crh - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dsb - dv - dz - ee - el - eml - eo - es - et - eu - ext - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gan - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - hak - haw - he - hi - hif - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kaa - kab - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mdf - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - mt - mus - my - myv - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - quality - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - rw - sa - sah - sc - scn - sco - sd - se - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sr - srn - ss - st - stq - su - sv - sw - szl - ta - te - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu