Šahovnica
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Šahovnica, imenovana tudi šahovska plošča, šahovska deska ali šahovska tabla, se uporablja pri igranju šaha. Na njej je 64 kvadratnih polj, od tega 32 belih in 32 črnih, ki si izmenično sledijo. Navadno pri šahovnicah govorimo o črno-belih poljih, čeprav se v praksi ti dve barvi na šahovnici redko sreča. Šahovnice, ki se uporabljajo na tekmovanjih, so največkrat v zeleno-rjavi barvni kombinaciji. Šahovnice za domačo uporabo pa so najpogosteje lesene v svetlo-temno rjavih barvnih kombinacijah. Lahko rečemo, da gre pri šahovnicah za kontrastna polja.
 Šahovnica z algebrskim zapisom polj |
 Začetna razporeditev figur na šahovnici |
Pravilno postavimo šahovnico tako, da je iz igralčevega gledišča belo (svetlo) polje v njegovem spodnjem desnem kotu.
V modernem komentatorstvu so linije označene s črkami od a do h od leve proti desni in vrste od 1 do 8. Takemu označevanju rečemo algebrski šahovski zapis.
Na začetku igre so figure postavljene v 1. in 2. vrsto pri belem in v 8. in 7. vrsto pri črnem v sledečem vrstnem redu od leve proti desni:
V prvi vrsti so postavljeni od leve proti desni: trdnjava (a1), skakač (b1), lovec (c1), dama (d1), kralj (e1), lovec (f1), skakač (g1) in trdnjava (h1). V drugi vrsti so razporejeni kmetje od a2 do h2. Črni pa ima postavljene figure v 8. in 7. vrsti zrcalno glede na bele figure, kot je prikazano na sliki.
Zgornja desna slika je grafičen prikaz začetne pozicije figur na šahovnici, kjer so prikazane bele figure spodaj in črne zgoraj.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
