Šifriranje sporočil
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Šifriranje sporočil je pretvorba (šifriranje) sporočila v tako obliko, da ga praviloma nepooblaščene osebe ne morejo razumeti.
Veda kriptografíja ali skrivnopisje (grško kryptós - skrit + gráphein - pisati) je znanstvena veda o tajnosti, šifriranju, zakrivanju sporočil in o razkrivanju šifriranih podatkov. Kriptografija pri tem uporablja jezikoslovne in matematične postopke. Osnovno sporočilo po navadi imenujemo čistopis (angleško cleartext, plaintext), zašifrirano pa šifropis ali tajnopis (angl. ciphertext).
Originalni tekst se z uporabo nekega algoritma in šifre pretvori v nerazumljiv niz znakov. Namen je, da vsebina sporočila ni razumljiva nepooblaščeni osebi, če tako sporočilo prestreže. Uporaba je razširjena v diplomaciji, oboroženih silah, obveščevalni dejavnosti in vedno pogosteje tudi v poslovnem svetu. Za šifriranje (izdelava šifriranega sporočila) in dešifriranje (pretvorba šifriranega sporočila v izvirni tekst) se danes uporabljajo računalniki. Računalniki so z razvojem algoritmov in podaljševanjem šifre postali nujni za odkrivanje algoritmov in šifer prestreženih tujih sporočil. Šifriranje sporočil se uporablja vsaj od antike naprej.
Najbolj znan sistem šifriranja sporočil je Enigma. Osnova Enigme je mehanska naprava v obliki pisalnega stroja z večjim številom kolesc, katerih nastavitve so se stalno spreminjale. Razvita je bila v Tretjem rajhu, uporabljala pa jo je predvsem vojna mornarica. Zavezniki so odkrili (zlomili) ta sistem šifriranja.
Šifrirana sporočila se pošiljajo po radijski zvezah in danes seveda po elektronski pošti.
[uredi] Glej tudi
Ta članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
