Željnske jame

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Željnske jame se nahajajo med Željnami in Šalko vasjo vzhodno od Kočevja. Največja značilnost jam je, da so zelo plitko pod površjem. Imajo tanek strop in številna naravna okna. Zato si vse lahko ogledamo od spodaj in od zgoraj. Jamski stropovi so debeli le 2 do 5 metrov. So izjemno zanimiv, okrog 1600 m dolg vodoraven jamski sistem Rudniškega potoka z več vhodi. Potok se pretaka pod Kočevskim Rogom proti Podturnu, kjer se pojavi v potoku Radeščica, pritoku Krke. Kapniki so le na posameznih mestih v jami, saj temperatura zaradi prepiha ni stalna in se giblje od 6 do 12ºC.

[uredi] Naravni spomenik

Željnske jame so na seznamu najpomembnejše naravne dediščine Slovenije in z odlokom Občine Kočevje razglašene za naravni spomenik lokalnega pomena. Zaradi številnih udorov so nastala številna naravna okna in mostovi, ki dajejo Željnskim jamam zaradi igre svetlobe, ki zato nastaja, poseben čar. Jame imajo zato več vhodov in so razmeroma lahko dostopne, vegetacija v njih pa je vzorčni primer vseh možnih oblik prilagajanja rastlin na življenje v odvisnosti od svetlobe.

[uredi] Sestava jam

Željnske jame so sestavljene iz več jam: Mala jama, Jama pri gostilni, Jama pod Šalko vasjo, Jame pri koritu, najbolj znana je Ciganska jama. Jame povezujejo številni rovi, znana sta Črni in Blatni rov. Najlepše je zasigana dvorana Kapelica, pozimi pa so zanimivi številni ledeni kapniki.

[uredi] Živalstvo in rastlinstvo

Rudniški potok je iz separacije bližnjega rudnika premoga v jamo prinesel ogromne količine premogovega prahu in jih odložil v obliki židkega blata. Tako je iz jame izginila nekdaj bogata podzemna favna, med drugim tudi proteus.

[uredi] Zgodovina jam

Jame so bile naseljene že mlajšem paleolitiku - gravettienska kultura -, za kar nam pričajo arheološki ostanki. Med izkopavanji, ki jih je v Ciganski jami pod vodstvom Mitje Brodarja vršila SAZU so našli razen ostankov oglja, živalskih kosti - predvsem svizca - različno kamnito orodje: strgala, kline, praskala pa tudi koščene šile.

Željnske jame so prvič popisali in narisali pred 250 leti. To je storil dvorni matematik in naravoslovec Jožef Anton Nagel, ki je prišel na Štajersko in Kranjsko, da bi tam preučil naravne znamenitosti in potem poročal o rezultatih svojih raziskav. Svoja spoznanja je opisal v delu z naslovom »Opis naravnih redkosti v Vojvodini kranjski«.

[uredi] Dostop

Iz Kočevja se napotimo v smeri Kočevskega roga. Na začetku vasi Željne zavijemo po brezpotju desno v smrekov gozdič navkreber na senožet, nato levo navzdol po stezi v zaraščeno zajedo, ki nas pripelje do vhoda v jamo, kjer je informacijska tabla z načrtom jame.