Ardèche

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Ardèche (07)


Regija	Rona-Alpe
Prefektura	Privas
Podprefektura(e)	Largentière Tournon-sur-Rhône
Prebivalstvo	286 023 (1999)
Gostota prebivalstva	52 /km²
Površina	5 529 km²
Okrožja	3
Kantoni	33
Komune	339
Predsednik generalnega sveta	Michel Teston

Ardèche (okcitansko Ardecha, oznaka 07) je francoski departma, imenovan po istoimenski reki, ki teče skozenj. Nahaja se v regiji Rona-Alpe.

[uredi] Zgodovina

grb Vivaraisa

Departma je bil ustanovljen v času francoske revolucije 4. marca 1790 iz nekdanje province Vivarais, ki je dobila svoje ime po glavnem mestu keltskega plemena Helvijcev Viviersu.

V rimski dobi je bilo ozemlje del Galije Narbonensis. V 9. stoletju je bila pokrajina močno prizadeta z vpadi Madžarov in Saracenov, kar je povzročilo splošno depopulacijo regije. V zgodnjem 10. stoletju je področje pripadlo Arleškemu kraljestvu. Po smrti Rudolfa III. je ozemlje leta 1032 podedoval svetorimski cesar Konrad II. Kasneje je prešlo pod nadzor toulouških grofov, leta 1229 pa pod francosko krono.

V času verskih vojn (1562 - 1598) je Ardèche postal strateško pomembno območje med protestantskim Lyonom in Ženevo ter katoliškim Languedocom. S podporo Hugenotov je postal močno protestantsko oporišče.

Med francosko revolucijo je bilo prebivalstvo sprva na strani revolucionarjev, kasneje pa se je obrnilo proti njim, tako je bilo leta 1794 podvrženo revolucionarnemu nasilju. Z Napoleonom je Ardèche stopil v obdobje miru in naraščajoče industrializacije skozi vse 19. stoletje.

[uredi] Geografija

Ardèche leži v jugozahodnem delu regije Rona-Alpe. Na severu meji na departmaja Loaro in Isère, na vzhodu na Drôme, na jugovzhodu na departma regije Provansa-Alpe-Azurna obala Vaucluse, na jugu in zahodu na departmaja Gard in Lozère (regija Languedoc-Roussillon), na severozahodu pa na departma Zgornjo Loaro (Auvergne).