Boris Petrovič Gerasimovič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Boris Petrovič Gerasimovič (rusko Борис Петрович Герасимович), ruski astronom in astrofizik, * 31. marec (19. marec, ruski koledar) 1889, Kremenčug, Poltavska gubernija, Rusija, (danes Kremenčuk, Ukrajina), † junij 1937.

[uredi] Življenje in delo

Gerasimovič je od leta 1910 študiral na Fizikalno-matematični fakulteti Univerze v Harkovu. Med letoma 1914 in 1917 se je na univerzi pripravljal za profesorski poklic. Raziskoval je na področju astrofizike, planetarnih meglic, medzvezdne snovi. Med letoma 1917 in 1933 je delal na observatoriju Univerze v Harkovu. Leta 1916 ga je njegov učitelj Ljudvig Ottovič Struve pripeljal na Observatorij Pulkovo, kjer je spoznal delo astronomov Aristarha Apolonoviča Belopolskega (1854–1934) in Sergeja Konstantinoviča Kostinskega (1867–1936). Naslednje leto se je Gerasimovič vrnil na univerzo v Harkov, kjer je opravil magisterij.

V tem času se je spoznal s sinom svojega učitelja, Ottom Struvejem in Nikolajem Fjodorovičem Bobrovnikovom (1896–1988), ki je tudi deloval v ZDA. Morda je to njegovo poznanstvo igralo eno od vlog pri njegovi poznejši tragični usodi. Med letoma 1933 do svoje smrti je bil šesti predstojnik Observatorija Pulkovo, kjer je nasledil Aleksandra Aleksandroviča Ivanova.

Med Stalinovimi čistkami so ga zaprli in usmrtili. Rehabilitirali so ga posmrtno. Obtožba se je glasila: »sodišče ga je proglasilo za krivega, da je od leta 1931 sodeloval v fašistično-teroristični vohunsko-uničevalski organizaciji, da je podpiral razruševalno dejavnost med raziskovanji Sončevih mrkov, da je pripravljal teroristična dejanja proti partiji in vladnim voditeljem, ter da je dvakrat pošiljal vohunske podatke tujim agentom.«

Imel je hči Tatjano Borisovno Gerasimovičevo.

Po njem se imenuje krater Gerasimovič na Luni in asteroid 2126 Gerasimovič.