Carlo Scarpa

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Carlo Scarpa se je rodil leta 1906 v Benetkah v Italiji. V letih 1922-24 je začel njegove prve projekte kot sodelavec v firmi Architect V. Rinaldo in v letu 1926 obtained svojo diplomo za profesorja arhitekturnega risanja v Royal Academy of Fine Art v Benetkah. Svojo kariero je nato začel v Royal Superior Institute of Architecture v Benetkah (successively Architectural Institute of Venice University) kot pomočnik Prof. G. Cirilli. in od 1933 to 1947, je bil artistični direktor Venini – bil je eden najbolj promitentnih producentov Beneškega stekla preden je začel svojo kariero arhitekta. Med leti 1954-64 je učil učence, ki so se učili na Fulbrightu v Rimu. V letu 1956 je zmagal na Nacionalnem Olivetti Award za Architecturo in v letu 1962 zmagalv IN-ARCH National Award za Architecturo za Castelvecchio Musej v Veroni. V letu 1972 je postal director arhitekturnega instituta Beneške univerze. V začetku njegovega napada na arhitekturne navade, se je Scarpa s svojimi deli želel izogniti času, favoriziral je pisane barve, ki so pomenile preteklost in sive barve, ki so ponazarjale prihodnost. Dosegel je zrelost tega, čemur je pristopil. Za to je bilo potrebno veliko počasnega in previdnega dela. Scarpova dela vsebujejo dosti poskusov. V njih, se arhitekturno mišlenje združi In them, arhitekturno razmišljanje se združi s pridobitvijo večajočih finih tehnik in destilira skrivnosti oblike v zasnovo. It is this mixture that is responsible for the fragmentary nature of his achievements, which cannot be fully identified with any of his works, Ta mešanica je je odgovorna za fragmentarno naravo njegovih dosežkov, ki ne morejo biti popolnoma identificirani s katerimkoli njegovim delom z izjemo njegovega dela za družino Brion na pokopališču v San Vito d'Altivole (od 1969 dalje). Scarpovi dizajni so, v bistvu provisional arrangements and the involuntary memory that emerges in his drawings points. continually back to the past. prehodne razmestitve in neprostovoljen spomin ki gre v njegovih risbah vedno nazaj v preteklost.

Drugi članek (boljši) Carlo Scarpa je poznan kot eden najpomembnejših arhitektov 20.stoletja. Imel je posebno žilico za izbiro materialov. Izbiral je predvsem suhe materiale, kot je jeklo, les, steklo, iron, marble, wood, copper . Posebno pozornost je posvečal malenkostim, mešal je različne materiale. Odkrival je male malenkosti, pručeval je razmerja med elementi ne da bi medtem izgubil pogled na celoto. Carlo Scarpa se je rodil 2.junija v Benetkah, leta 1906. Njegov oče je bil učitelj na osnovni šoli. Ko je bil star 2 leti so se preselili v Vicenzo, kjer je Carlo kasneje obiskoval srednjo tehnično šolo. Leta 1919 so se ponovno preselili v Benetke, kjer je se je vpisal na akademijo na smer za arhitekturno risanje. Nikoli ni do konca dokončal izobraževanja, zato ga premnogi niso priznavali kot arhitekta. Med leti 1920 in 1930 se je Carlo seznanil z mnogimi znanimi ljudmi v Italiji in zunaj nje. Spoprijateljil se je z Massimom Bontepellijem, s Carlo Carra in z Arturijem Martinijem. Med tem časom je tudi začel sodelovati s podjetjem za steklo ( the Venini Glass works ) iz Benetk, za katero je naredil mnogo dizajnov. Med tem časom je tudi dosti risal ( novecento stil. Tudi med tem časom je postal notranji oblikoalec in industrijski oblikovalec. Njegovo prvo veliko delo je bilo leta 1935, ko se je odločil, da bo prenovil ekonomsko šolo v Benetkah. Ta projekt je bil portret prihodnosti z elegantnim steklom, metalom in lesenimi detajli. Sledili so mnogi podobni projekti. Obnavljal je muzeje in galerije. Drugi Italijanski arhitekti, kot so Albini, Pagano in Terragni ga niso priznavali. Scarpov sloves se je začel šele po drugi svetovni vojni. Takrat so njegova dela začela kazati poseben vpliv, ki ga je dobil od Franka Lloyd Wrighta in Josefa Hoffmana. Leta 1951 je dobil možnost, da spozna ameriškega arhitekta, ki ga je koval v zvezde. To je bil Frank Lloyd Wright. Prvo pomembno dela tega časa je bila prenovitev Academie Museum v Benetkah. Posebno pozornost je namenil tlem, vzorcem, klopem, kljukam na vratih, malenkostim. Znal je izbirati materiale, ki so bili tako povezani med seboj kot tudi s človeškim telesom. S svojim delom je navdušil tudi Italjanskega arhitekta Francesca Albinija. Za svoje dosežke je leta 1956 prejel the Olivetti prize. Carlo Scarpa je je učil na univerziteti v Benetkah. Od leta 1973-74 je bil tudi njen direktor. Umrl je leta 1978 na Japonskem, pokopan pa je v Brion Tomb-u, ki je tudi njegovo najboljše arhitekturno delo.

Njegova najpomembnejša dela so: - the Canova Plaster Cast Gallery in Possagno (Treviso) (1955-1957); - the Castelvecchio Museum in Verona (1956 onward) mogoče njegovo najboljše delo - the Olivetti showroom in Piazza S. Marco, Venice (1957-1958); - the Querini-Stampalia Foundation in Venice (1961-1963); - the Brion Tomb v San Vito d'Altivole (Treviso) (1969);

prevedeno iz strani : architect.architecture.sk/carlo-scarpa-architect/carlo-scarpa-architect.php