Civilna družba

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Civilna družba je skupni naziv za nevladne organizacije, ki v nasprotju z oblastjo zastopajo svoje interese in s tem skrbijo za izvrševanje javnega interesa. V slabši luči se civilni družbi reče tudi protestniki.

Kriterij za uvrstitev med civilno-družbene organizacije je, da njen namen ni pridobivanje materialnih sredstev oziroma ustvarjanje dobička ali vstop v območje oblasti, kar je značilno za politične stranke. Pravno so zato opredeljene tudi kot neprofitne organizacije. Ni pa izključeno pridobivanje sredstev za izvajanje osnovne dejavnosti niti poklicno, plačano, delo v takih organizacijah.

Definicije civilne družbe so si zelo različne in velikokrat nasprotujoče. Največkrat se kot civilno družbo smatra:

nevladne organizacije
neprofitne organizacije
sindikate
kulturne, verske skupine
človekoljubne organizacije
dobrodelne organizacije
naravovarstvene skupine
potrošniki
mediji

Civilna družba je mehanizem ljudstva za vsakodnevni vpliv na oblast po volitvah. Je aktivna družba, in je bistveni del demokracije. V državah brez civilne družbe obstaja večja možnost, da oblast začne delovati ne v dobro ljudstva, ampak v dobro same sebe.

Države s civilno družbo so države z demokratično tradicijo.

[uredi] Zakonska ureditev

Slovensko upravno pravo pozna skupino: politične stranke, društva in verske skupnosti. Običajno se poleg strank tudi verske skupnosti tudi ne uvrščajo med civilno-družbene prganizacije, ker bi naj bil njihov neposredni namen oznanjanje ali poglabljanje določene vere in obrnjen predvsem k posameznikom - vernikom, čeprav se zlasti močnejše ukvarjajo tudi z družbenimi vprašanji, v nekaterih zgodovinskih in sedanjih družbah pa so celo obvladovala oblastno in/ali civilno sfero.

Civilno-družbene organizacije se ustanavljajo kot društva, kar pravno ureja Zakon o društvih, ZDru-1, Uradni list RS 61/2006 z dne 13. 6. 2006.