Glagol

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Glágol je besedna vrsta, ki v stavku tvori povedek ali jedro povedka.

Sam glagol izraža: dejanje, dogajanje, obstajanje, stanje, zaznavanje, ...

Vsebina

1 Glagolski vid
- 1.1 Dovršni glagoli
- 1.2 Nedovršni glagoli
2 Prehodnost glagola
3 Glagolski način
- 3.1 Tvornik (aktiv)
- 3.2 Trpnik (pasiv)
4 Glej tudi
5 Zunanje povezave

[uredi] Glagolski vid

Glede na glagolski vid poznamo dovršne in nedovršne glagole.

[uredi] Dovršni glagoli

Dovršni glagoli so tisti, pri katerih je dogajanje omejeno po v trajanju, označujejo dejanje, ki je bilo ali bo narejeno, na primer Prišel sem, popravil bo kolo.

[uredi] Nedovršni glagoli

Nedovršni glagoli so tisti, pri katerih trajanje ni omejeno (na primer hodil je, popravljal bo hiše). Ob njih so včasih glagoli začetka (na primer začel je plezati).

Veliko glagolov ima skupen glagolski vid. Na primer: anketirati, dekodirati, gravirati, konstruirati, nadevati, upoštevati, ...

[uredi] Prehodnost glagola

Glagol je prehoden, kadar glagolsko dejanje prehaja na predmet oziroma na glagolsko dejavnost, koga ali kaj prizadeva (na primer brcniti žogo, igrati igro). Iz njih lahko naredimo neprehodne z besedo se, na primer nogomet se igra

Neprehodni glagoli so tisti, ki ob sebi nimajo predmetov (na primer hoditi, spati). Stavki z glagolom v neprehodni obliki imajo samostalnik v imenovalniku. Sem spadajo glagoli gibanja in stanja (na primer teči, mirovati).

[uredi] Glagolski način

Glagolski način je lahko tvorni ali trpni.

[uredi] Tvornik (aktiv)

Pri tvornem načinu je osebek vršilec dejanja, na primer jaz pojem pesem.

[uredi] Trpnik (pasiv)

Pri trpnem načinu, na primer pesem je peta (od mene), je od dejanja prizadet osebek, vršilec dejanja pa je lahko izpuščen ali je prislovno določilo (v tem primeru je "od mene" prislovno določilo izvora). Povedek je pri trpniku sestavljen iz vezi in povedkovega določila, ki je v tem primeru deležnik.