Iztok Geister - Plamen
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Iztok Geister s psevdonimom Plamen, slovenski pesnik, pisatelj, esejist, pravnik in ornitolog, * 20. avgust 1945, Kranj.
[uredi] Življenjepis
Iztok Geister se je rodil v Kranju. V dijaških letih je v Kranju skupaj z Markom Pogačnikom in Marjanom Cigličem pripravil šolsko glasilo Plamenica. Objavljene pesmi in risbe so sprožile hudo reakcijo takratnih lokalnih oblasti v Kranju. Iz sodelovanja treh prijateljev se je leta 1966 razvila konceptualistična skupina OHO (1965 - 1971). Po omenjem glasilu si je nadel nadimek Plamen, s katerim je objavljal svojo avantgardno poezijo. S to je poleg Šalamuna postal eden najvidnejših predstavnikov slovenske neoavantgarde 70. let 20. stoletja. Študiral je na Pravni fakultati v Ljubljani.
V 70. letih 20. stoletja je pisal konkretno poezijo, nato naravoslovno in predvsem ornitološko esejistiko, in spet poezijo, literarne eseje, radijske igre in prozo. V zadnjih petnajstih letih je objavil sedemnajst knjig, ki so odprle v slovenski besedni umetnosti novo jezikovno in žanrsko poglavje nekje med esejistiko, prozo in naravoslovjem, tako da njegovo delo pripada vrhu slovenske književnosti.
Leta 1969 je prejel Zlato ptico za poezijo, leta 2001 Rožančevo nagrado za esej in leta 2004 nagrado Prešernovega sklada za prozo.
[uredi] Dela
Prozne knjige zadnjih let: Levitve (2001), Pospala poželenja (2002) in Mojster zloženih peruti (2003).
Monografije o naravi: Ljubljansko barje (1995), Nenavadni izleti : v slovensko naravo (2003), Sečoveljske soline (2004), Naravni zakladi Brda pri Kranju (2006), za leto 2007 načrtuje monografijo Narava slovenskih pokrajin.
