Joan Fuster
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Joan Fuster i Ortells, katalonski mislec, pisatelj, novinar in esejist, * 23. november 1922, Sueca, Valencijska dežela , Španija, † 21. junij 1992, Sueca
Najbolj znan je po svojem obsežnem esejističnem delu Nosaltres, els valencians (Mi, Valencijci) iz leta 1962, ko je sredi frankistične diktature, ki je zatirala sleherni izraz katalonske kulture, kritično pretresel zgodovino Valencijske dežele skozi optiko njene katalonske kulturno-jezikovne identitete. Istega leta je izdal krajši esej z naslovom Qüestió de Noms (Vprašanje imen), v katerem je predlagal skupno poimenovanje za vse pokrajine, kjer se govori katalonski jezik: Katalonske dežele.
Fuster je od šestesetih let 20. stoletja postal osrednja intelektualna avtoriteta za gibanja, ki so si prizadevala ohraniti in posodobiti katalonsko identiteto Valencijske dežele (t.i. »novi valencijanizem«).
Bil je avtor številnih knjig in esejev, pisal pa je tudi poezije in celo besedila za popevke (mdr. je prispeval besedila za pesmi Lluísa Llacha).
S svojim delom se je vpisal med najvplivnejše katalonske (in španske) mislece 20. stoletja. Kljub temu so nekatera njegova stališča še danes predmet ostrih nasprotovanj med tistimi prebivalci Valencijske dežele, ki zavračajo katalonsko identiteto. Mnogi ga imajo za očeta modernega katalonskega nacionalizma, čeprav je sam to poimenovanje vedno vztrajno zavračal.
Med njegovimi eseji splošnejše in nepolitične narave so najbolj znani Diccionari per a ociosos (Besednjak za lenuhe), Judicis finals (Končne sodbe) in Causar-se de esperar (Pripraviti se do upanja), v katerih se je z značilnim ironičnim pristopom loteval vprašanj človeške eksistence.
Ta biografski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
