Josip Stritar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Josip Stritar, slovenski pisatelj in pesnik, * 6. maj 1836, Podsmreka pri Velikih Laščah, † 25. november 1923, Rogaška Slatina. Uvrščamo ga v obdobje med romantiko in realizmom.

Vsebina 1 Življenjepis 2 Stritarjevo kulturno delovanje 3 Delo 4 Glej tudi 5 Zunanje povezave

[uredi] Življenjepis

Otroštvo je preživel na vasi v Podsmreki, gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, kjer se je sprijateljil z Levstikom. Po končani gimnaziji je odšel na Dunaj, kjer je na univerzi poslušal klasično jezikoslovje in se preživljal s poučevanjem pri bogatih dunajskih družinah. Svoje prihranke je velikodušno delil z revnimi dijaki-rojaki, s preostalim denarjem pa je v počitnicah prepotoval vso Evropo in se slovstveno izobraževal. Po opravljeni diplomi je bil šestindvajset let gimnazijski profesor na Dunaju, nakar je službo pustil in živel v svoji hiši v dunajskem predmestju. Ob koncu prve svetovne vojne je izgubil skoraj vse prihranke v banki in se znašel v obupni situaciji. Slovenska vlada mu je tedaj za zasluge poklonila hišo v Rogaški Slatini, tam je tudi umrl. Pokopali so ga v Ljubljani.

[uredi] Stritarjevo kulturno delovanje

Stritar je bil pesnik, pisatelj in slovstveni vzgojitelj. Leta 1866 je skupaj z Levstikom in Jurčičem vnovič izdal Prešernove Poezije in napisal za uvod k tej izdaji znamenito razpravo o Prešernu v kateri je pokazal Slovencem Prešernovo veličino. Sledila so:

• Literarni pogovori - v katerih Stritar slovstveno vzgaja in uči, v njih obravnava naša kulturna vprašanja, govori o poeziji in ocenjuje Jenkove in Levstikove pesmi,
• Dunajski soneti - spadajo med njegove najpomembnejše pesmi, tu se je povzpel najvišje v prikazovanje naših tedanjih razmer, v odločnosti in borbenosti. Razkrinka javno, politično, in kulturno življenje, zlasti pa koristoljubje političnih prvakov, in njihovo hlapčevanje dunajski vladi. Te pesmi so najboljša politična satira.
• Svetlinova Metka - je čustvena novela, ki govori o tragični ljubezni med preprosto kmečko deklico in grajskim mladeničem.
• Sodnikovi - je vaška povest, ki poveličuje poštenje in delo, hkrati pa kaže na zlo sleparstva in pogubne posledice kapitalizma na vasi.
• Zorin - roman, napisan je bil v obliki pisem in je izhajal v Zvonu, pripoveduje pa o mladem slovenskem izobražencu, ki išče tolažbo za svojo nesrečno ljubezen v tujini. Razočaran in strt se vrne v domovino in napravi samomor.
• Dunajski Zvon - prvi slovenski čisto leposlovni časopis in napredno svobodomiselno glasilo je začel izdajati 1870 leta. Konec istega leta ga je moral prenehati izhajati zaradi nasprotovanja političnih prvakov. Zvon je ponovno začel izdajati v letu 1876 in ga je uspel izdajati kljub stalnim težavam še pet let. V zadnjem letu izdajanja se je s pretiranim svetoboljem odtujil večini sodelavcev, ki so prešli na stran mladega roda realistov, ti so v letu 1881 v Ljubljani pričeli izdajati Ljubljanski Zvon. Stritar je z svojim pisanjem vzgajal mlajše slovstvene delavce in s čutom za lepoto presojal dela svojih sodobnikov in ustvaril slovenskim izobražencem omikano govorico. Njegov slog je jasen in priroden in kljub temu da je bil vse življenje zdoma, iz njegovih spisov zveni živa ljudska govorica.

[uredi] Delo

• Klasje - nova izdaja Prešernovih Poezij
• Kritične pesmi
• Dunajski soneti
• Zorin
• Gospod Mirodolski
• Sodnikovi
• Dunajska pisma

[uredi] Glej tudi

• Seznam slovenskih pisateljev
• Seznam realističnih pisateljev
• Seznam realističnih pesnikov
• Seznam slovenskih prevajalcev

[uredi] Zunanje povezave

• Omnibus, virtualna knjigarna, dela Jospia Stritarja