Katodna cev
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Katodna cev, ki jo je izumil Karl Ferdinand Braun, je prikazovalna naprava, uporabljena v večini monitorjev, televizij in osciloskopov. Katodna cev, razvita iz dela Phila Farnswortha, je bila uporabljena v večini televizij do poznega 20. stoletja in prihoda plazemskih zaslonov, zaslonov s tekočimi kristali (LCD), DLP, OLED zaslonov in ostalih tehnologij.
Vsebina |
[uredi] Opis naprave
Prvotna različica katodne cevi je bila hladno-katodna dioda, spremenjena Crooksova cev z zaslonom, prevlečena s fosforescenčno snovjo, včasih imenovana Braunova cev. Prvo različica, ki je uporabljala vročo katodo, sta razvila J. B. Johnson (Johnsonov šum)in H. W. Winhart, komercialen produkt pa je postala leta 1922.
Katodni žarki so tok elektronov visoke hitrosti, ki jih oddaja segreda katoda v vakuumski cevi. V katodni cevi so elektroni natačno usmerjeni v žarek, ki ga proti vidnem koncu (anoda), ki je prekrit s luminiscenčnim materialom, odbijata magnetno ali električno polje. Ko elektroni zadanejo ta material, se odda svetloba.
V primeru televizije in sodobnih računalniških monitorjev se celotna sprednja stran izrisuje s fiksnim vzorcem, imenovanim raster, slika pa se ustvari z moduliranjem curka elektronov glede na video signal televizijskega programa. Ker curek elektronov zadane le majhen del zaslona na sredini, ga je potrebno usmeriti po celotni površini zaslona. Za to se uporabljata dva seta elektromagnetov, nameščena na vratu katodne cevi: eden curek odklonov odklanja v vodoravni, drugi pa v navpični smeri; tako lahko curek elektronov doseže celotno površino zaslona.
V osciloskopih je moč elektronskega curka konstanta, slika pa se izrisuje vzporedno s poljubno potjo. Navadno je vzporedni odboj curka proporcionalen s časom, navpični pa s signalom. Cev take vrste je ožja in daljša, odboj curka pa povzroči električno polje prek odbojnih plošč, nameščenih na vratu cevi. Uporaba električnega namesto magnetnega polja omogoča veliko hitrejši odklon curka.
Barvne katodne cevi uporabljajo tri vrste fosforescentnih snovi, ki specifično oddajajo rdečo, zeleno in modro svetlobo, skupaj zgoščenih v trakce ali gruče. V barvni katodni cevi so trije elektronski topovi, za vsako barvo eden, vsak pa lahko doseže samo piko ene barve, saj se elektroni, k bi v nasprotnem primeru zadeli napačno fosforescentno snov, absorbirajo.
Zunanje steklo prepušča svetlobo, ki jo ustvarjajo fosforescenčne snovi, vendar mora (pri barvni katodni cevi) ustaviti nevarne rentgenske žarke, ki nastanejo pri trku elektronskega curka z visoko hitrostjo. To je tudi razlog, da je sprednje steklo narejeno iz osvinčenega stekla. Ravno zaradi tega in zaščitnih vezij, ki preprečujejo, da bi se napetost na anodi preveč povečala, je emisija rentgenskih žarkov sodobih zaslonov s katodno cevjo znotraj dovoljenih mej.
Na zaslonih s katodno cevjo se, v primeru, da ni poskrbljeno za zaščito, na površini zaslona nabira statična elektrika. Čeprav to ne predstavlja nevarnosti, lahko vodi do občutnega zmanjšanja kvalitete slike, saj zaslon zaradi statične elektrike privlači prašne delce. Če zaslon ni redno čiščen s suho ali posebej zato namenjeno krpo (uporabna navadnih gospodinjskih čistil lahko poškoduje zaščitne plasti na zaslonu), se po nekaj mesecih svetlost in čistost slike vidno zmanjšata.
[uredi] Nove tehnologije
Zelo verjetno je, da bodo tehnologije kot so plazemski zasloni, zasloni s tekočimi kristali in druge nove tehnologije eventualno zamenjale zaslone s katodnimi cevmi, saj so novi modeli manj obsežni in porabijo manj energije. V letu 2005 računalniški zasloni s tekočimi kristali (LCD) že zasedajo večino trga pri zaslonih, običajne zasloni s katodno cevjo pa so zaradi boljšega kontrasta in večje barvne točnosti bolj priljubljeni le še v grafični industriji.
[uredi] Nevarnosti
Nekateri verjamemjo, da elektromagnetno polje, ki ga sevajo zasloni s katodno cevjo, predstavljajo nevarnost za zdravje in funkcioniranje živih celic. Izpostavljenost temu polju je veliko manjša na razdalji, večji od 85 centimetrov. Sevanje je tudi manj intenzivno za uporabnika zaslona, kot za osebo, ki se nahaja za zaslonom.
Zasloni s katodno cevjo sevajo tudi zelo majhno količino rentengskih žarkov, ki so rezultat obstreljevanja fosforescenčnih snovi s curkom elektronov. Večino tega sevanja blokira debelo svinčeno steklo, tako da je količina sevanja, ki se prebije skozi to steklo, večinoma neškodljiva.
Konstantno osveževanje zaslona lahko pri fotoobčutljivih epileptikih povzroči epileptični napad. Pri zmanjšanju teh efektov pomagajo posebni filtri, ki se namestijo na zaslon, ali pa visoka osveževalna frekvenca (nad 75 Hz).
Katodne cevi delujejo pri zelo visoki napetosti, ki lahko ostane v napravi tudi nekaj dni po tem, ko je katodna cev bila izklopljena in izključena iz električnega omrežja. Ne poskušajte popravljati naprav, ki vsebujejo katodno cev, če za to niste ustrezno strokovno usposobljeni. V katodni cevi je vakuum, zato pri poškodbah obstaja možnost implozije.
[uredi] Glej tudi
