Kelih
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kélih (latinsko calix) je posoda z dolgim pecljem namenjena za pitje. V krščanstvu je kelih posoda za vino, ki pri evharistični daritvi pomeni navzočnost Kristusove krvi.
Sveto pismo poroča, da je Jezus pri zadnji večerji ponudil apostolom kelih z vinom in jim rekel: "To je moja kri, kri zaveze, ki se preliva za mnoge." (Mr 14, 24) Kelih, iz katerega je pil Jezus z apostoli, včasih imenujejo tudi sveti gral.
Ta dogodek skupaj z lomljenjem kruha za kristjane pomeni sklenitev nove zaveze z Bogom in postavitev zakramenta evharistije, zato duhovnik pri maši ponavlja Jezusove besede.
Kelihi, ki jih uporabljajo duhovniki pri bogoslužju so ponavadi srebrni ali zlati (ali vsaj pozlačeni) in bogato okrašeni. Z oblikovanjem kelihov in drugih mašnih posod se ukvarjajo vrhunski oblikovalci - nekaj najlepših slovenskih primerkov je oblikoval Jože Plečnik.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
