Klavže

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Klavže so rečne pregrade, za katerimi se akumulira velika količina vode. Te tehnična naprave, s pomočjo katerih so od 17. do 20. stoletja po vodah v okolici Idrije plavili les za potrebe idrijskega rudnika živega srebra, so bile sprva izdelane iz lesa in kamenja, kasneje (po letu 1770) pa so jih nadomestile zidane. Po izračunih naj bi bilo v umetnem jezeru za jezom povprečno 100.000 m³ vode. Vodo so s hitrim odpiranjem vrat klavža spustili v strugo, v katero so naložili hlode, te pa je visok val vode odplavil do okrog 20 km odaljenih »grabelj«, v vodo zabitih kolov pred mestom Idrija. 180 m dolge grablje so bile postavljene tudi na »Poklonu« v kraju Spodnja Idrija, tik pred izlivom potoka Klavžarica v Idrijco. Idrijske grablje so bile dolge 412,6 m, postavljene so bile na »Lenštatu«, pred izlivom Nikove v Idrijco. Grablje so bile uničene v veliki povodnji leta 1926, s tem pa je bil sistem klavžarskega plavljenja lesa opuščen. Razlog za opustitev je bil tudi v izkoriščenosti gozdov in škoda, povzročena na obrežjih voda.

Klavže so stale na reki Idrijci in njenih pritokih Belca, Zala in Klavžarica. Več, bolje ali slabše ohranjenih klavž je skritih v zaledju za Divjim jezerom, v dolini Zgornje Idrijce. Seznam klavž:

• Klavže na Idrijci (tudi Idrijčne klavže) so po dimenzijah in zmogljivosti največje. Zgrajene so bile leta 1772, široke so 10,8 metra, razdalja med bregovoma reke je 41,4 metra, za njimi pa je nastalo jezero v dolžini 785 m in omogočalo zajetje do 210.000 m³ vode. 20 km dolgo pot do Idrije je voda, ki je nesla les, opravila v 20 minutah.
• Putrihove klavže (na Belci)
• Brusove klavže (tudi Belčne klavže, na Belci) so danes prenovljene v celoti. Po načrtih domačina Ivana Mraka so strugo zajezili s kamnito pregrado, zaščiteno z lesenim nadstreškom. V njej je obokana odprtina, ki je bila zaprta z lesenimi vrati. Klavže na Belci so sezidali okoli leta 1750.
• Smrečne klavže
• Kanomeljske klavže (tudi Ovčjaške klavže) so bile zgrajene leta 1813, v času Ilirskih provinc (zadnje leto vladavine cesarja Napoleona I. na tem ozemlju). Dimenzije objekta so 34,5 m × 8,1 m z možnostjo akumulacije do 16.000 m³ vode, ki je les na 8 km dolgi poti do Spodnje Idrije naplavila v manj kot 10 minutah. Obratovale so do leta 1912. Po dolgih letih propadanja so bile obnovljene leta 2005, akumulacijsko jezero pa služi mali hidroelektrarni HE Klavžarica, ki letno proizvede 1264 MWh.

Poklic klavžarja je bil odpirati vodna vrata in nasploh skrbeti za objekt. Klavžarska služba je bila dedna, praviloma pa je bil klavžar tudi lastnik bližnje posesti ali kmetije, saj je z nepremičninskim kapitalom lahko jamčil za uničenje ali nastalo škodo, ki bi na klavžah nastala iz malomarnosti (npr. če bi voda ob nalivih porušila klavže z zaprtimi vrati).

Leta 1968 so bile klavže na Idrijskem razglašene za tehniški spomenik prve kategorije, leta 2001 pa so bile Belčne in Brusove klavže razglašene za kulturni spomenik na državni ravni. Klavže so imenovane tudi »Slovenske piramide«.