La Châtre
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Občina La Châtre |
|
| Lega | |
| Zemljepisna dolžina: | 01° 59' 16" E |
| Zemljepisna širina: | 46° 34' 59" N |
| Uprava | |
|---|---|
| Država | Francija |
| Regija: | Center |
| Departma: | Indre (podprefektura) |
| Okrožje: | La Châtre |
| Kanton: | La Châtre |
| Interkomunaliteta: | Skupnost občin La Châtre in Saint-Sévère |
| Župan: | Jean-Paul Chanteguet (2001-2008) |
| Statistični podatki o | |
| Nadmorska višina: | 198 m–263 m (povpr. 222 m) |
| Površina kopnega:¹ | 6,06 km² |
| Prebivalstvo:² (1999) |
4.547 |
| - gostota: (1999) | 750/km² |
| Razno | |
| INSEE/Poštna številka | 36046/ 36400: |
| ¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje. | |
| ² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci). | |
 |
|
La Châtre je kraj in občina v osrednji francoski regiji Center, podprefektura departmaja Indre. Leta 1999 je kraj imel 4.547 prebivalcev.
[uredi] Geografija
Kraj leži v osrednji francoski pokrajini Berry ob reki Indre, 36 km jugovzhodno od Châteaurouxa.
[uredi] Administracija
La Châtre je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine La Berthenoux, Briantes, Champillet, Chassignolles, Lacs, Lourouer-Saint-Laurent, Le Magny, Montgivray, Montlevicq, La Motte-Feuilly, Néret, Nohant-Vic, Saint-Août, Saint-Chartier, Saint-Christophe-en-Boucherie, Thevet-Saint-Julien, Verneuil-sur-Igneraie in Vicq-Exemplet s 13.254 prebivalci.
[uredi] Zgodovina
La Châtre je bil ustanovljen na tleh verjetno rimskega tabora, ki je ščitil prehod čez reko Indre, njegovo ime pa se pojavi šele v listinah 16. stoletja kot lat. Castra.
Opatija sv. Vincenca je bila, po arheoloških raziskavah, verjetno ustanovljena okoli leta 640. Okoli 1010 je Rudolf II. Déolski, omenjen v listinah, ustanovil baronstvo La Châtre za svojega sina Ebbesa, pod katerim so bili še okoliški kraji. Kraj je leta 1152 požgal francoski kralj Ludvik VII., v letu 1209 bil pokoren Filipu Avgustu, 1629 pa ga je zadela kuga.
