Montauban
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Montauban (okcitansko Montalban) je kraj in komuna v južni francoski regiji Jug-Pireneji, sedež departmaja Tarn-et-Garonne. Leta 1999 je kraj imel 51.855 prebivalcev.
Vsebina |
[uredi] Geografija
Kraj leži v južni Franciji ob izlivu reke Tescou v Tarn, na njenem desnem bregu.
[uredi] Zgodovina
Kraj je za Mont-de-Marsanom druga najstarejša bastida (mestna utrdba) v južni Franciji. Ustanovljen je bil v letu 1144, ko mu je toulouški grof Alphonse Jourdain podelil ustanovno listino.
V času Albigenških vojn (13. stoletje) je kraj doživel več pustošenj s strani katarov in inkvizicij. Do leta 1317 si je dovolj opomogel, da ga je papež Janez XXII. izbral za sedež škofije, s tem pa je bazilika sv. Teodarda postala katedrala. S sporazumom v Brétignyju za časa stoletne vojne je bil kraj dodeljen Angležom, ki so se morali iz njega umakniti 1414 leta. V letu 1560 je v mesto prišel protestantizem in posledično izgon menihov, sama katedrala pa je bila uničena. 1570 je Montauban z mirom v Saint-Germain-en-Laye postal eno od štirih oporišč hugenotov in oblikoval manjšo neodvisno republiko. Leta 1621 je postal glavni štab v hugenotskem uporu in uspešno kljuboval obleganju francoskega kralja Ludvika XIII. Kraljevi oblasti se je podredil šele po padcu La Rochelle, ko je bila 1629 s strani kardinala Richelieuja uničena njena utrdba.
Med francosko revolucijo je postal del departmaja Lot, ob ponovni reorganizaciji v letu 1808 pa sedež novoustanovljenega departmaja Tarn-et-Garonne.
[uredi] Znamenitosti
- most Pont Vieux (grajen v letih 1303-1335),
- cerkev sv. Jakoba st. (14.-15. stoletje),
- muzej Musée Ingres, nekdanji grad toulouških grofov in rezidenca škofa (17. stoletje),
- trg Place Nationale (17. stoletje)
- katedrala.
[uredi] Pobratena mesta
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
