Nitridiranje
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
 |
Da bo članek zadostoval merilom kakovosti, ga bo treba urediti. O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka. Pomagajte si tudi s Slogovnim priročnikom. |
Nidtridiranje je obdelava jekl, ki morajo biti na površini zelo trda, odporna proti koroziji na zraku in vodni pari in morajo zadržati mere. Izvajamo ga večinoma pri manjših strojnih delih. Nitridirajo se jekla, ki vsebujejo elemente (Cr, Mo, Al), ki tvorijo nitridide. Nitridira se v plazmi ali plinskem sredstvu in traja od 1h do 100h pri temparaturi od 500 °C do 580 °C, ter je debeline od 0,1mm do 0,8mm.
Pri nitridiranju lahko nastane na površini spojinska plast, ki je sestavljena iz ε-nitrida in γ' -nitrida. Pod njo je difuzijska plast v kateri so nitridi zlitinskih elementov izločeni po določenih kristalnih ravninah ferita. Deli s spojinsko plastjo imajo boljšo obrabno obstojnost pri drsnem trenju, prav tako pa močno izboljšajo korozijsko obstojnost. Toda niso primerni za udarno trenje, pa tudi zmanjša se žilavost. Trdota nitridirane plasti je med 700 HV in 900 HV pri nelegiranih ter 1000 HV in 1050 HV pri legiranih jeklih.
Prednost nitridiranja proti cementiranju pa je predvsem v nizki temparaturi, poleg tega pa nitridiranih delov ni potrebno kaliti. Zato ker kaljenje lahko povzroči razpoke.
 a)Fazni diagram Fe-N |
 b)Potek trdote z oddaljevanjem od površine. Nht je globina utrjene plasti, kjer je trdota za 50 HV 1 večja od trdote sredice. |
 c)Mikrostruktura nitridrane plasti. V spojinski plasti sta ε-nitrid (Fe2N) in γ' –nitrid (Fe4N), v difuzijski plasti so nitridi zlitinskih elementov. |
Vir:Zupanič F.,Anžel I.: GRADIVA zapiski predavanj. Fakulteta za strojništvo, Maribor 2005. ISBN 86-435-0687-7, COBISS.SI-ID 54660097.
