Občina Slovenske Konjice
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
||
 |
||
| Površina: | 97,8 km² | |
| Župan: | Miran Gorinšek | |
| Prebivalcev - moških - žensk |
13.612 6.740 6.872 |
|
| Povprečna starost: | 39,76 let | |
| Stanovanjske površine: - gospodinjstev: - družin: |
27,85 m²/osebo 4.510 3.762 |
|
| Delovno aktivnih: - brezposelnih: |
6.622 1.046 |
|
| Povprečna plača (avgust 2003): - bruto: - neto: |
212.855 SIT 137.377 SIT |
|
| Študentov: | 496 | |
| Vir: Statistični urad Republike Slovenije, popis prebivalstva 2002. | ||
Slovenske Konjice je ena od občin v Republiki Sloveniji. Njen sedanji župan je Miran Gorinšek.
Vsebina |
[uredi] Naselja v občini
Bezina, Blato, Brdo, Breg pri Konjicah, Brezje pri Ločah, Dobrava pri Konjicah, Dobrnež, Draža vas, Gabrovlje, Gabrovnik, Kamna Gora, Klokočovnik, Koble, Kolačno, Konjiška vas, Kraberk, Ličenca, Lipoglav, Loče, Mali Breg, Mlače, Nova vas pri Konjicah, Novo Tepanje, Ostrožno pri Ločah, Penoje, Perovec, Petelinjek pri Ločah, Podob, Podpeč ob Dravinji, Polene, Preloge pri Konjicah, Prežigal, Selski Vrh, Slovenske Konjice, Sojek, Spodnja Pristava, Spodnje Grušovje, Spodnje Laže, Spodnje Preloge, Spodnji Jernej, Stare Slemene, Strtenik, Suhadol, Sveti Jernej, Škalce, Škedenj, Špitalič pri Slovenski Konjicah, Štajerska vas, Tepanje, Tepanjski Vrh, Tolsti Vrh, Vešenik, Zbelovo, Zbelovska Gora, Zeče, Zgornja Pristava, Zgornje Laže, Žiče
[uredi] Zgodovina
Najstarejši sakralni objekt v občini je nadžupnijska gotska cerkev sv. Jurija , gotovo še iz prvega tisočletja, kar se da sklepati tudi iz njenega zavetnika sv. Jurija, ki je bil v omenjeni dobi najbolj priljubljen. Tu je bil sedež prvotne pražupnije, ki se imenuje že leta 1146, a je gotovo iz 11., morebiti celo iz 10. stoletja, ter je obsegala celo del spodnje Savinjske doline. Graščine kot pomembni bivanjsko-gospodarski objekti, s katerih so upravljali večja posestva, so se večinoma ohranile do današnjih dni: dvorec Trebnik (Trebenek, 1404), dvorec Golič (Golitsch, 1542), dvorec Hebenstreit (1476), dvorec Dobje (Dobiehof 1497).
Konjiški gospodje nastopijo v zgodovini v sredini 12. stoletja kot premožni plemiči. Od grofov Spanheimov, ki so imeli posestva v konjiški okolici, katere je podedoval deželni knez, niso bili odvisni, pač pa so bili podložni ali ministerijalci deželnega kneza. Leopold de Gonvicz je vojvodu Otokarju prodal današnjo dolino sv. Janeza za novoustanovljeno kartuzijo.
| Lastniki konjiškega gradu: | |
| Lastniki | Leto |
|---|---|
| Konjiški gospodje (de Gonvicz) | 1148-1329 |
| Gosp. Wilthausen | 1329-1385 |
| Gosp. Devinski | 1385-1406 |
| Grofi Walsee | 1406-1469 |
| Deželni knez | 1496-1576 |
| Ivan pl. Khißl | 1576-1592 |
| Nadvojv. Ferdinand | 1594-1597 |
| Tattenbachi | 1597-1670 |
| Cesar | 1670-1685 |
| Iv. Krištof in Oton Frid. Tattenbach | 1685-1692 |
| Žički Kartuzijani | 1692-1783 |
| Verski Zaklad | 1783-1828 |
| Knezi Windisch-Grätz | 1828-1945 |
[uredi] Galerija
 Konjiški grad po Vischerjevi sliki |
 Konjice l. 1830 |
 sv. Ana |
|
 "Vitez Ortolf de Gonvitz (Ortolf Konjiški)" del groba |
 Slovenske Konjice z okolico |
[uredi] Zunanje povezave
- Uradna stran občine Slovenske Konjice
- Zemljevid
- Fotografije zanimivosti v občini
- vremenska postaja
- gremoVEN.com - Slovenske Konjice
- gremoVEN.com - Žička kartuzija
Ta članek o geografiji Slovenije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
