Orionova meglica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Orionova meglica

Difuzna meglica	Seznami meglic
Celotna Orionova meglica v vidni svetlobi
Opazovalni podatki (epoha J2000.0)
Tip	Difuzna
Rektascenzija	05h 35m 17.1s[1]
Deklinacija	-05° 23′ 25″[1]
Oddaljenost	1,500 sv. l.
Navidezni sij (V)	+4.0[1]
Navidezni premer (V)	65 × 60 arcmin[1]
Ozvezdje	Orion
Fizikalne značilnosti
Premer	15 sv. l.[2]
Absolutni izsev (V)	—
Druge značilnosti	Kopica Trapez
Druge oznake	NGC 1976, M42, LBN 974
	prikaži • pogovor • uredi

Oriónova meglíca (tudi Velíka meglíca, Oriónov mèč in znana tudi kot Messierjev objekt 42, M42 ali NGC 1976) je difuzna (emisijska) meglica v ozvezdju Oriona. Verjetno je najsvetlejša difuzna meglica na nebu, vidna s prostim očesom. Zelo dobro je vidna celo v slabših binokularjih.

Meglica je oddaljena od Zemlje 0,49 kpc (1600 sv. l.). Meglico je leta 1610 odkril francoski astronom Nicolas-Claude Fabri de Peiresc, leto kasneje 1611 pa neodvisno od njega švicarski astronom Johann Baptist Cysat, in od tedaj je navduševala ljubitelje nočnega neba in astronome.

Orionova meglica vsebuje mlado razsuto kopico z zelo mladimi zvezdami vrste T-Bika, ki še ne ležijo na glavnemu nizu in se nepravilno spreminjajo. Z novejšimi opazovanji in še posebej s Hubblovim vesoljskim daljnogledom so našli prek 150 zvezd, ki jih obkrožajo svetli prašni obroči. Ti naj bi predstavljali protoplanetne sisteme.

[uredi] Sklicevanja

1. ^ ^a b c č Popravljeni podatki NGC za NGC 1976 v skladu z NGC/IC Database Files Wolfganga Steinickeja.
2. ^ 1,500 × sin( 66′ / 2 ) = 14-15 sv. l. premer

[uredi] Zunanje povezave

• Messier 1, strani Messierjevih objektov SEDS

Panoramska slika središča meglice, kot jo je novembra 2003 posnel vesoljski teleskop Hubble. Vidno polje obsega približno 2,5 svetlobnih let. Na sredini levo je vidna kopica Trapez. Vir:NASA.