Podatkovni tip

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Podatkóvni típ je v računalništvu ime ali oznaka za abstraktno množico mogočih vrednosti, ki jih lahko zavzame podatek. Podatkovni tip navadno določa tudi operacije, ki jih lahko izvajamo nad to množico vrednosti. Programski jeziki implicitno ali eksplicitno podpirajo enega ali več podatkovnih tipov. Podatkovni tip predstavlja omejitev, ki se preverja statično ali dinamično, s čimer skrbi za pravilno izvajanje programa.

Pri programiranju uporabljamo različne podatkovne tipe, odvisno od programskega jezika. Osnovni so običajno »int« (»integer«, celo število), »bool« (Boolova spremenljivka, »da« ali »ne«), »char« (znaki, vključno s črkami). Vsak izmed njih v pomnilniku (strojno) zaseda neko število ničel in enic (bitov). Iz teh lahko gradimo zahtevnejše podatkovne tipe, znane pod imenom razredi (angl. class). Gre za podatkovne tipe, kjer enemu objektu dodelimo več atributov.

Če za zgled vzamemo razred 'Oseba', bi lahko bili njegovi atributi 'int leto_rojstva', polje znakov 'char[] ime', 'int visina', 'int teza', ... Tako lahko uporabimo kar spremenljivko tipa 'Oseba' in na enem primeru osebe (tukaj že govorimo o objektu) razpolagamo z vsebovanimi atributi. Kadar ustvarimo polje oseb, se v spominu rezervira prostor za vse vsebovane objekte (dimenzija polja). Eden izmed atributov objekta je lahko tudi objekt istega razreda, ali v primeru dinamičnega programiranja pogosteje kazalec na objekt istega razreda. S pomočjo kazalcev lahko tako med seboj povezujemo objekte, kar v veliki meri izkoriščajo iskalni algoritmi.