Pohorje
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pohorje je pogorje, ki leži v severovzhodni Sloveniji, pretežno je poraščeno z iglastim gozdom. Razteza se med reko Dravo na severu ter Dravsko-Ptujskim poljem na jugu, na zahodu seže do Dravograda, na vzhodu do Maribora in na jugu do Slovenskih Konjic.
Osrčje Pohorja predstavlja planotast svet s številnimi barji. Območje omejujejo Žigartov vrh (1347m), Klopni vrh (1340m), Rogla (1517m in Veliki vrh (1344m). Zahodno Pohorje je kopasto sleme med Mislinjsko grapo, Roglo in Planinko (1519m). Severneje leži tektonsko zasnovano Ribniško-lovrenško podolje, ki ga sestavljajo miocenske usedline nekdanjega Panonskega morja. Na južnem in jugovzhodnem obrobju so Podpohorske gorice, kjer sta se zaradi prisojne lege, nižjih nadmorskih višin, ustreznih naklonov in ugodnih prometnih razmer razvili sadjarstvo in vinogradništvo.
Različni deli pogorja so poimenovani po bližnjih krajih: Mariborsko Pohorje, Zreško Pohorje, Slovenjegraško Pohorje, Ribniško Pohorje.
Vsebina |
[uredi] Dostop
Dostop na Pohorje je možen po cestah iz Hoč na Areh in Bellevue ali pa iz Zreč do Rogle, zagotovljen dostop je še po kopici lokalnih cest. Od leta 1959 pa iz Maribora na Bellevue vozi vzpenjača.
[uredi] Značilnosti površja, vodotoki
Hribovit relief je osnovna značilnost površja. Velike višinske razlike med slemeni in globokimi dolinami so v preteklosti oteževale prehodnost. K današnji podobi je veliko prispevala prispevala pleistocenska poledenitev. Meja večnega snega in ledu je bila na nadmorski višini okoli 1300 m, vendar na Pohorju ni bilo ledenikov. Velikega pomena je bil drobir, ki je nastal po otoplitvi in so ga kasneje reke prenašale s strmejšega sveta in odlagale v obliki velikih vršajev v ravninskem svetu.
Vodnati vodotoki so povzročili nastanek številnih grap z zelo velikimi strminami, ki ponekod v Mislinjskem jarku dosegajo celo 45º naklona. Zaradi dolin in ravnin, ki obkrožajo Pohorje, se je razvilo zelo obsežno in razvejano hidrografsko omrežje. Največje porečje med pohorskimi vodotoki ima Dravinja, v katero se zlivajo potoki jugovzhodnega Pohorja. Pohorski potoki ob nevihtah lahko dobijo hudourniški značaj in ponekod za krajša obdobja prestopijo bregove.
[uredi] Vodotoki
Večji vodotoki so Lobnica, Bistrica, Dravinja in Mislinja.
[uredi] Pohorska visoka barja
V plitvih kotanjah oblih pohorskih slemen so nastala številna močvirja in barja. Večina teh barij spada med visoka barja, pri katerih je rastlinski pokrov nekoliko dvignjen, da ga talna voda ne doseže. Napajajo se le s padavinsko vodo, ki vsebuje malo mineralnih snovi. Zato uspevajo le rastline, prilagojene na skrajne ekološke razmere.
Na Pohorju so se barja razvila na nepropustnih glinah in peskih, ki so nastali s preperevanjem tonalita in blestnika. Ker so slemena dokaj uravnava, voda zastaja. Ob razmeroma veliki količini padavin so se najprej razvila močvirja, iz njih pa so nastala barja. Barja so razmeroma mlada, stara komaj 8000 let. Pohorska barja se nahajajo:
- v okolici Črnega jezera med Osankarico in Velikim vrhom (1344m)
- v okolici Ribniškega jezera
- na razvodnem kopastem slemenu Planinke v povirju Radoljne, Glažute in Velke na nadmorski višini od 1510 do 1520 m.
Na barjih so številna jezerca od katerih so najzanimivejša Lovrenška jezerca na kilometer dolgem in 300 m širokem Lovrenškem barju.
[uredi] Večji vrhovi Pohorja
Najvišji vrhovi so:
- Črni vrh (1.543,5 m); najvišji vrh Pohorja
- Velika Kopa (1.542,7 m)
- Jezerski vrh (1.537 m)
- Mali Črni vrh (1.533 m)
- Mulejev vrh (1.533 m)
- Vrh Lovrenških jezer (1.527 m); na vrhu so Lovrenška jezera
- Mala Kopa (1.524 m)
- Rogla (1.517 m)
- najvišji vrh vzhodnega Pohorja je Žigartov vrh (1.346 m)
[uredi] Turizem in šport
Znana športno rekreacijska središča so: Bolfenk, Bellevue, Areh, Trije Kralji, Ribniška koča, Kope in Rogla. Pozimi so večinoma so uporabljena kot smučišča, del prog je tudi umetno zasnežen. Poleti pa se poleg pohodnikov in kolesarjev predvidene tudi nekatere novejše dejavnosti, poletno sankanje in adrenalinski park. Pohorje je polno planinskih koč in planinskih poti. Prepredeno je tudi z gozdnimi cestami, ki jih uporabljajo gorski kolesarji in tudi konjeniki.
Na smučarskem stadionu, ki se spušča do vznožja Pohorja, poteka tudi tekma za ženski svetovni pokal v smučanju imenovan Zlata lisica. Ciljna arena je znana tudi kot snežna plaža.
[uredi] Glej tudi
- Pohorski bataljon
- pohorski granit
- pohorska omleta
[uredi] Zunanje povezave
- http://mario.uni-mb.si/prospekt_pohorje/slovensko/pohorje.htm
- http://maribor.uni-mb.si/pohorje/1250/turistic/pohorje/pohorje.htm
- http://www.burger.si/Pohorje/Pohorje.html
- http://www.pohorje.org/
- Skomarska hiša
[uredi] Viri
- Bistriški vintgar, Občina Slovenska Bistrica, 2000
- Slovenija, pokrajine in ljudje, Založba Mladinska knjiga, 2001, ISBN 86-11-15033-3
Ta članek o geografiji Slovenije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
