Radijski valovi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Rádijski valòvi so tisti del spektra elektromagnetnega valovanja, v katerem je moč elektromagnetno valovanje vzbuditi tako, da skozi anteno teče izmenični električni tok. Glede na frekvenco oziroma valovno dolžino lahko razdelimo radijske valove na naslednja območja:

Ime pasu	Krat.	Pas ITU	Frekvenca	Val. dolžina
			< 3 Hz	> 100,000 km
ekstremno nizke frekvence	ELF	1	3–30 Hz	100,000 km – 10,000 km
super nizke frekvence	SLF	2	30–300 Hz	10,000 km – 1000 km
ultra nizke frekvence	ULF	3	300–3000 Hz	1000 km – 100 km
zelo nizke frekvence	VLF	4	3–30 kHz	100 km – 10 km
nizke frekvence	LF	5	30–300 kHz	10 km – 1 km
srednje frekvence	MF	6	300–3000 kHz	1 km – 100 m
visoke frekvence	HF	7	3–30 MHz	100 m – 10 m
zelo visoke frekvence	VHF	8	30–300 MHz	10 m – 1 m
ultra visoke frekvence	UHF	9	300–3000 MHz	1 m – 100 mm
super visoke frekvence	SHF	10	3–30 GHz	100 mm – 10 mm
ekstremno visoke frekvence	EHF	11	30–300 GHz	10 mm – 1 mm
			nad 300 GHz	< 1 mm

Opomba: nad 300 GHz je absorpcija elektromagnetnega sevanja v Zemljinem ozračju tolikšna, da je to praktično neprepustno za elektromagnetno sevanje; pri še višjih frekvencah se absorpcija zmanjša le v ombočju infrardeče in vidne svetlobe.

Pasovi ELF, SLF, ULF in VLF se prekrivajo s slišnimi frekvencami (približno 20–20.000 Hz). Razen ujemanja v frekvencah sta zvočno in radijsko valovanje dve povsem različni valovanji: pri prvem gre za mehansko nihanje delcev snovi, po kateri se širi zvok, pri drugem pa za valovanje elektromagnetnega polja.

Radijski valovi se najpogosteje uporabljajo za prenos zvoka; od tu tudi ime za radio. Vsaka radijska postaja oddaja na njej odobreni frekvenci, navadno tudi na več frekvencah: Radio Slovenija npr. oddaja na 918 kHz MF in na 88,5, 90,0, 91,8, 92,0, 92,9, 94,1, 96,4 MHz VHF.