Robanov kot
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Robanov kot je ledeniška dolina in naselje v Zgornji Savinjski dolini, na poti med Lučami in Solčavo. Naselje Robanov Kot (680 m) leži ob reki Savinji, pripadajo pa mu tudi posamezne samotne kmetije na pobočjih Raduhe (2062m) in Strelovca (1763m). Dolina Robanov kot pa sega do vznožja Ojstrice (2350 m), obkrožajo pa jo še vrhovi Krofička (2083 m), Križevnik (1909 m) in Molička peč (2029 m).
Robanov kot sicer geografsko pripada Zgornji Savinjski dolini, sicer pa je področje bolj vezano na bližnjo Koroško, posebej po odprtju mejnega prehoda na Pavličevem sedlu. Sosednja ledeniška dolina je turistično še bolj poznana Logarska dolina.
Vsebina |
[uredi] Nastanek doline
Dolino je izoblikoval ledenik v ledeni dobi, ki je zapustil veliko sipkega gradiva. Hudourniški potok Bela ga ob deževjih odnaša v Savinjo. Vode z melišč in grap nanašajo grušč in zasipavajo gozdove in pašnike.
[uredi] Kmetije
Kmetije so v Robanovem kotu že okoli 1000 let, kar dokazujejo hišna imena, saj jih v današnji obliki najdemo že v urbarju iz leta 1426: Govčeva kmetija, Roban, Vršnik, Haudeji, Knezi. V bližini kmetij so njive, travniki in pašniki, obdaja pa jih gozd sredi katerega so si predniki izsilili življenjski prostor. V stavbnem izročilu, narečju in ohranjenih običaji se opazi veliko koroških posebnosti. Do leta 1894, ko ni bilo ceste med Ljubnim in Sločavo, so se Solčavani preko Pavličevega sedla in Črne povezovali s Korošci.
[uredi] Krajinski park
Da je dolina zavarovana kot krajinski park že od leta 1950, je veliko prispeval ljudski pisec Joža Vršnik - Robanov. Zato je zdaj ta dolina brez počitniških hišic in v njej stojijo le trdne gorske kmetije. Krajinski park obsega samo Robanov kot v ožjem smislu, torej od Savinje navzgor ob potoku Bela do zatrepa pod ostenji Ojstrice, ob straneh pa ga omejujejo strma pobočja in stene. Skupaj meri 1423 ha. Ne sme nas zmotiti krajevna oznaka Robanovega kota, ki zajema tudi nekaj domačij ob Savinji.
[uredi] Zunanje povezave
[uredi] Glej tudi
[uredi] Viri
- Naravni parki Slovenije, Borut Mencinger, ISBN 86-11-16747-3
- Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine, 1991
