Samostan sv. Petra in Pavla, Ptuj
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
 |
Da bo članek zadostoval merilom kakovosti, ga bo treba urediti. O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka. Pomagajte si tudi s Slogovnim priročnikom. |
Na jugovzhodnem robu srednjeveškega Ptuja stoji minoritski samostan (današnji Trg svobode), ki je bil zgrajen v letih od 1255 do 1280. Po vzoru dominikanske cerkve je tudi minoritska cerkev imela »dolgi kor« in spada med najzgodnejše primere gotske arhitekture pri nas. Samostan je nastajal postopoma do konca 15. stoletja. V 16. stoletju je bil temeljito prezidan. V letih od 1681 do 1698 so samostan dvignili za eno etažo, dozidali samostanska poslopja in preuredili cerkev, ki je dobila monumentalno baročno fasado, opremljeno s stebri, štukaturami in figurami zaščitnikov cerkve sv. Petra in Pavla v nišah, delo arhitekta D. Merlina iz Lugana. Med baročno opremo iz 18. stoletja so bili trije oltarji in prižnica delo J. Strauba. Minoriti so se izognili jožefinskim reformam in obdržali samostan. V letih od 1930 do 1932 je bil samostan strokovno obnovljen. V 2. svetovni vojni je bila cerkev skoraj v celoti porušena, ohranil se je le prezbiterij, ki so ga leta 1989 obnovili in se uporablja v bogoslužne namene. Na mestu cerkvene ladje stoji pošta. Leta 1693 z bogatimi štukaturami (delo A. Quadria in P. Bettinija) in poslikavami (delo F. R. Vallauerja) opremljen letni refektorij (obednica) velja za najimenitnejši samostanski prostor, ki od konca 2. svetovne vojne služi kot kapela. Do leta 1941 je na trgu pred minoritsko cerkvijo stal mogočen steber s pozlačenim Marijinim kipom z detetom v naročju na vrhu, ki ga je dal postaviti borlski grof J. F. Sauer leta 1667 pri Modincih. Steber so odstranili med 2. Svetovno vojno, da bi povečali trg. Rekonstruiran steber so leta 1994 ponovno postavili pred samostan.
