Slovenci v predmarčni dobi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Predmarčna doba je obdobje desetletij med propadom Ilirskih provinc in marčne revolucije leta 1848, čas življenja in dela našega največjega pesnika Franceta Prešerna (1800-1849).

[uredi] Uvod

Osnovne značilnosti teh desetletij so bile:

več kot tisočletno obdobje življenja Slovencev pod tujim vladarjem
krepitev občutka skupnega jezika
abecedna vojna
krepitev narodne zavesti (izobraženci)
zanimanje za jezikovna, narodnopisna in zgodovinska vprašanja
zanimanja za politična vprašanja (ilegalno)
pesniki, pisatelji, jezikoslovci, narodopisci in zgodovinarji tudi kot narodni buditelji

[uredi] Glavni predstavniki

France Prešeren - opozarjal na zvestobo narodu in nujnost svobode
Urban Jarnik - koroški pesnik, utrjeval pojem Slovenca med rojaki, ga vnesel v nemško strokovno izrazoslovje in že 1826 opozoril na germanizacijo
Anton Krempl - delo »Dogodivščine štejerske zemle«, prva slovenska zgodovina Slovencev
Anton Martin Slomšek (1800-1862) - leta 1846 je postal lavantinski škof; poudarjal pomen nižjih slovenskih šol, kajti trivialke, glavne in srednje šole zaradi jezika in ciljev poučevanja niso odpravljale zaostajanja v slovenskem izobraževanju, ki je bilo značilno za Slovence v predmarčni dobi; od duhovnikov je zahteval obvladovanje materinščine
Matija Vetovec iz Vipave in Janez Zalokar iz Dolenjske sta pisala predvsem o kmetijskih vprašanjih - vinogradništvu in obenem vzbujala narodno zavest
Janez Bleiweis - urednik Kmetijskih in rokodelskih novic 1843, katere je izdajal Kranjska kmetijska družba, katere namen je bil poučevanje ljudi, vendar je z njim budil tudi narodno zavest
Jovan Vesel Koseski - pesem v »novicah« 1844, kot posebna tiskana priloga: Slovenija presvitlemu - pomenila prvo javno omembo Slovenije
Friderik Irenej Baraga (1791-1868) in Ignacij Knobleharja (1819-1858) - bila sta duhovnika v misijonih; s tem se je povečalo zanimanje za neevropski svet

[uredi] Zaključek

K širjenju narodne zavesti naj bi pripomogla tudi družba z vsakoletnim izdajanjem poceni knjig za ljudstvo - ta načrt pozneje uresničila Mohorjeva družba. Oblast sicer v predmarčni dobi ni nasprotovala kulturnemu razvoju Slovencev.