Tiskarske tehnike
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Tiskarske tehnike omogočajo izdelavo odtisa, za katerega potrebujemo tiskovni material, tiskarske barve, tiskarski stroj in tiskovno formo.
Tiskovna forma je pomnilnik informacij - nosi informacije, ki se tiskajo. Na tiskovni formi so tiskovne površine ali elementi, na katere se nanaša tiskarska barva in netiskovne ali proste površine, na katerih ni tiskarske barve.
Vsebina |
[uredi] Klasične (analogne) tehnike tiska
To so starejše tehnike tiska. Potrebujejo stalno tiskovno formo. Razlikujejo se po obliki tiskovnih elementov. Ločimo visoki tisk, globoki tisk, ploski tisk, prepustni tisk.
[uredi] Digitalne tehnike tiska
To so novejše tehnike. Ne potrebujejo tiskovnih form s trajnim zapisom, pač pa so informacije shranjene v računalniškem pomnilniku in jih lahko spreminjamo. Najpogostejši tehniki sta kapljični in laserski tisk.
[uredi] Vrste tiska glede na prenos tiskarske barve
[uredi] Neposredni tisk
Tiskovna forma se dotakne tiskovnega materiala. Tiskovni elementi na tiskovni formi morajo biti stransko nepravilno obrjeni (zrcalna slika).
[uredi] Posredni tisk
Tiskovna forma se ne dotakne tiskovnega materiala, pač pa posrednika (npr. gumi valj). Tiskovni elementi morajo biti stransko pravilno obrnjeni.
[uredi] Visoki tisk
- Tiskovna forma za visoki tisk ima izbočene tiskovne površine (elemente) in vbočene proste površine.
- Tiskarska barva se prime samo na izbočene tiskovne elemente in se z njih prenese na tiskovni material.
- Na vseh tiskovnih elementih je enaka količina - enaka debelina nanosa tiskarske barve - tudi na odtisu (povsod enak ton).
- Količina prenesene tiskarske barve je odvisna od lastnosti uporabljenih materialov in znaša od 50% - 70%.
[uredi] Globoki tisk
- Tiskovna forma za globoki tisk ima tiskovne površine vbočene, proste pa so izbočene.
- Tiskarsko barvo najprej nanesemo po celotni površini tiskovne forme, nato pa se s pomočjo rakla odstrani z vseh prostih površin.
- Debelina nanosa tiskarske barve na odtisu je odvisna od globine tiskovnih površin (nekje je več nanosa in nekje manj - različni toni - svetleje, temneje).
- Prenese okrog 70% tiskarske barve.
[uredi] Mokri ploski tisk
[uredi] Ploski tisk
- Na tiskovni formi za ploski tisk ležijo tiskovne in proste površine v isti ravnini (razlika je le nekaj ~m).
- Tiskovne in proste površine morajo imeti različne fizikalno-kemijske lastnosti, da lahko nanesemo tiskarsko barvo samo na tiskovne površine.
- Ploski tisk delimo v mokri (deluje z vlaženjem tiskovne forme) in suhi ploski tisk (brez vlaženja).
- Nanos tiskarske barve je povsod enako debel.
- Prenesena količina tiskarske barve je od 50- 70%; pri mokrem ploskem tisku se prenese še 5-20% vode.
[uredi] Suhi ploski tisk
- Tiskovne površine so oleofilne, proste površine pa že olefobne, zato navlaženje ni potrebno.
- Oleofobnost prostih površin se doseže s posebno silikonsko prevleko, ki je nanešena na proste površine.
[uredi] Mokri ploski tisk
- Najprej se izvede NAVLAZENJE. Voda se prime na vse proste površine - so hidrofilne (rade vežejo vodo). Tiskovne površine so hidrofobne (ne marajo vode), zato se voda na njih ne prime.
- Sledi NABARVANJE. Navlažene proste površine se z barvo ne morejo omočiti, ker so oleofobne (ne marajo olja oz. tiskarske barve). Suhe tiskovne površine pa so oleofilne (imajo rade olje oz. tiskarsko barvo) in se dobro omočijo s tiskarsko barvo. Ta tisk se danes največ uporablja in ga poznamo kot ofset tisk.
[uredi] Prepustni tisk
- Proste in tiskovne površine so v isti ravnini.
- Tiskovne površine barvo prepuščajo, proste pa ne.
- Tiskarska barva se nanaša po celotni tiskovni formi in se s posebnim stiskačem (raklom) potiska skozi tiskovne površine na tiskovni material.
- Nanos tiskarske barve je skoraj 100%.
- Na debelino nanosa vpliva debelina tiskovne forme; je pa nanos na odtisu povsod enako debel.