Tolerančni patent
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Tolerančni patent označuje tolerančni predpis, ki ga je izdal cesar Jožef II. v okviru svojih reform v Habsburški monarhiji. Omogočil je manjšinam prosto uveljavljanje svoje vere, kljub temu pa je prednost katoliške cerkve ostala še naprej.
Tolerančne patente lahko smatramo kot konec protireformacije.
[uredi] Tolerančni patenti Jožefa II.
- Patent iz leta 1781
Patent izdan 13. oktobra 1781 omogoča prvič po protireformaciji po vestfalskem miru priznanje protestantske cerkve in opravljanje cerkvenih obredov (luteranom, evangeličanom in reformistom) in ortodoksni veri v deželah pod habsburško krono. Češki verniki pa so ostali v naprej v ilegali. Uveljavljanje vere pa je bilo še naprej povezano s prednostmi katoliške cerkve.
Sklenitev zakonske zveze je še naprej ostala v rokah katoliške cerkve.
Protestantske molilnice niso smele izgledati kot cerkve, ampak kot meščanske hiše, razen tega niso smele imeti vhod z glavne ceste, prav posebno pa niso smele imeti zvonika.
- Patent iz leta 1782
V patentu iz leta 1782 so dobili tudi judje večje svoboščine v opravljanju svojih verskih obredov.
- Patent iz leta 1785
S patentom izdanim 11. decembra 1785 se je legaliziralo prostozidarstvo, vendar je bil dostop do lož omejen.
[uredi] Težave prestopa
Od leta 1787 so otežili prestop iz katoliške v evangeličansko vero tako, da se je vsak moral podvreči šesttedenskemu pouku o verovanju.
[uredi] Daljni razvoj
Leta 1861 so dobili protestanti nadaljne svoboščine v opravljanju verskih obredov, država pa se je umaknila iz nadzora. Od tega časa naprej so se mnoge »tolerančne« molilnice prezidale, da so bile prepoznavne koz cerkve.
