Ustaši
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
 |
Da bo članek zadostoval merilom kakovosti, ga bo treba urediti. Urediti ga je potrebno zaradi nekategorizacije. O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka. Pomagajte si tudi s Slogovnim priročnikom. |
Ustaši so bili južni slovani, ki so se bojevali proti vdoru turkov v 14., 15. in 16. stoletju. Beseda izvira iz hrvaščine (ustati). Bolj pogosto pa se beseda ustaši navezuje na pripadnike hrvaškega nacionalističnega gibanja (vodja Ante Pavelić) z začetkom okoli leta 1930. Nasprotovali so federativni ureditvi Jugoslovanske države, posebno proti nadvladju Srbov.
[uredi] Zgodovina
Izvor gibanja sega v leto 1861, z Hrvatsko Stranko Prava (HSP) pod vodstvom Ante Starevića. V 20. letih ga je nasledil Ante Pavelić, ki se je kmalu povezal z italijanskimi fašisti. Pavelić je nasprotoval komunizmu in kapitalizmu, agresivnost in celo terorizem so se stopnjevali. Leta 1929 po državnem udaru Aleksandra I je celotna stranka HSP vključno z Pavelićom emigrirala v sosednje države (Italija, Avstrija, Nemčija, Madžarska). Tam so organizirali velike propagande za Hrvate po vsej Evropi, v zameno pa so bili financirani s strani Mussolinija, kateri jim je priskrbel tudi azil in nekaj taborišč za urjenje vojakov. Mussolinijev glavni cilj je bil destabilizirati in porušiti novonastalo Jugoslovansko državo. Od tukaj naprej lahko govorimo o ustaškem gibanju.
Kasneje se bolj povežejo s Hitlerjem, saj vidijo da bodo pri njemu dobili več podpore (tako so leta 1934 organizirali atentat na kralja Aleksandra I). Med 2. svetovno vojno so s podporo nacionalistov, italijanskih fašistov in nemških nacistov postali edina dovoljena stranka v Hrvaški in ustanovili Neodvisno Državo Hrvaško. V tem obdobju so izvedli masovne pokole na celotnem ozemlju, v katerih naj bi ubili skupaj več stotisoč Srbov, Romov, Judov in političnih nasprotnikov. Njihov glavni nasprotnik so bili Srbi.
Ko so leta 1945 zavezniki skupaj s Titom prodirali na njihovo ozemlje, so se ustaši umaknili v Avstrijo. Spomenik v največjem ustaškem taborušču Jasenovac so postavili v spomin na tista krvava leta. Po vojni je Vatikan podprl beg ustašev, ki so se v večini skrili po Avstriji. Tudi Pavelić je preživel nekaj let v nekem avstrijskem samostanu, nato pa se je preko Italije preselil v Argentino.
