William Cranch Bond
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
William Cranch Bond, ameriški astronom, * 9. september 1789, Falmouth (Portland), Maine, ZDA, † 29. januar 1859, Cambridge, Massachusetts.
Bond je izhajal iz revne družine, zato je bil deležen le skromne izobrazbe in je delal v urarski delavnici. Leta 1806 je opazoval popolni Sončev mrk in od takrat naprej ga je zanimala le še astronomija. Bil je samouk. Štiri leta kasneje je Univerza Harvard hotela zgraditi svoj observatorij. Na njihovo željo je Bond odšel v Anglijo, da bi si observatorije ogledal in ob vrnitvi predložil svoje poročilo. Medtem si je zgradil svoj zasebni observatorij, ki je bil za današnje razmere dokaj skromen, a vendar najboljši, kar jih je bilo takrat v Ameriki. Postal je prvorazredni opazovalec. Leta 1825 se mu je rodil sin George, ki je že v zgodnji mladosti sodeloval z očetom.
Leta 1839 so ga iz Harvarda povabili, naj preseli svoj observatorij na univerzo. Univerza je priznala njegovo delo. Otvoritev je bila leta 1844. Observatorij so opremili s prvim večjim ameriškim daljnogledom, 380 mm refraktorjem, in Bond je postal njegov prvi direktor. Velikodušno so mu dovolili, da je opravljal svoje delo brez plačila, kar je tudi storil. Kmalu so se začela vrstiti odkritja. Leta 1848 sta Bonda neodvisno od Lassella odkrila Saturnov 7. (8.) satelit Hiperion (Hyperion).
Leta 1850 sta neodvisno od W. R. Daviesa odkrila Saturnov temnejši šibek polprosojni (tenčični, semitransparenten) tretji obroč (kolobar) C, ki leži bliže kot oba glavna obroča A in B. Tudi Lassell ga je neodvisno od njiju in Daviesa odkril le nekaj dni pozneje. Da ima Saturn več obročev je kasneje pojasnil Kirkwood. Skozi ta obroč se vidijo zvezde, kar kaže, da ni iz trdne snovi. Maxwell je na podlagi teoretičnih razmišljanj predlagal, da velja to tudi za druga dva tedaj poznana obroča A in B. Bonda sta se začela ukvarjati z astrofotografijo. Istega leta je Bond prvil posnel Vego v Liri.
Leta 1851 sta posnela odlične slike Lune. Slike Lune so bile velika senzacija na Veliki razstavi v Londonu.
Leta 1857 sta skupaj s F. Whipleyem posnela prvi dvojni zvezdi Mizar v Velikem medvedu. Ko je William umrl, ga je kot direktorja Observatorija Univerze Harvard (Harvard College Observatory) nasledil George in tam med drugim odkril 11 kometov.
