Aleš Kunaver
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Aleš Kunaver [áleš kunáver], slovenski alpinist.
 |
Da bo članek zadostoval merilom kakovosti, ga bo treba urediti. O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka. Pomagajte si tudi s Slogovnim priročnikom. |
Kunáver Aleš (Ljubljana, 23.6.1935 – 2.11.1984, pobočje Vrš nad Blejsko Dobravo) je preplezal prvenstvene smeri v slovenskih Alpah, mdr. Sfingo in pozimi Čopov steber v Triglavu. Bil je član in vodja več odprav v Himalajo, utemeljitelj slovenskega himalaizma (Anapurna II, Makalu, Lhotse, Manaslu); l. 1979 je ustanovil šolo za gorske vodnike v Manangu v Nepalu. Konstruiral in izpopolnjeval je alpinistično opremo. Je soavtor knjig Makalu, 1974 in Na vrh sveta, 1979; knjigi Aleš Kunaver, 1988 in Od Triglava do treh vrhov sveta je po njegovi smrti uredila Dušica Kunaver. Je avtor dokumentarnega filma Vzpon na Trisul, 1960.
[uredi] Zunanje povezave
FILM: Aleš Kunaver, Matjaž Žbontar 8. DEŽELA ŠERP Slovenija, 2006; 25' Gorski šport in avantura Film Dežela Šerp je Aleš Kunaver posnel leta 1962, ko je s prijateljem, novinarjem Zoranom Jerinom, prepotoval Nepal od Katmanduja do Dardžilinga. Oba sta bila dve leti prej člana prve jugoslovanske himalajske odprave.
Kunaver je film posnel na 35-milimetrski trak s kamero Ariflex. Po vrnitvi domov je za film napisal režijski osnutek in besedilo ter sodeloval pri montaži. Ko je bilo delo že skoraj končano, se je film iz neznanih vzrokov izgubil, a štirideset let pozneje, leta 2003, so ga čudežno našli. S podporo Slovenskega filmskega sklada in podjetja Mobitel je režiser Matjaž Žbontar v studiu Fatamorgana film dokončal leta 2005.
Danes ima film Dežela Šerp že zgodovinsko vrednost. Nepal je bil dolga stoletja zaprta država, meje je odprl šele leta 1950. Leta 1962, ko je bil film posnet, je dežela Šerp še dihala po svojem starodavnem utripu, saj vanjo tedaj še ni prodrl vpliv zahodne civilizacije. Film zato danes prikazuje dragoceno podobo prvobitnega življenja pod najvišjimi gorami sveta.
KNJIGE: KUNAVER, DUŠICA ALEŠ KUNAVER MARIBOR OBZORJA 1988, KUNAVER, ALEŠ MAKALU LJUBLJANA MK 1974, KUNAVER, DUŠICA OD TRIGLAVA DO TREH VRHOV SVETA LJUBLJANA DIDAKTA 1994
Šport > Gorništvo - alpinizem > Potopisi > Samozaložba Dušica Kunaver > Aleš Kunaver s prijatelji Himalajci >Trisul - Varuh boginje Opis knjige: • Knjiga in DVD • Zbrali in uredili: Dušica Kunaver in Brigita Lipovšek • Ilustracija: Danilo Cedilnik - Den • ISBN: 961-6179-61-6 • Format: 26,5 cm x 20,6 cm • Obseg: 135 str. • Vezava: trda • Leto izdaje: 2006. - (Zbirka Prvi slovenski himalajci in bara sab Aleš) • Redna cena z 8,5% DDV: 33,38 euro 8000 SIT • Način pošiljanja: po povzetju
Opis vsebine: 1960 - PRVIČ HIMALAJA / Aleš Kunaver 1976 - PRVIČ ČEZ STENO NA VRH TRISULA I / Vanja Matijevec in Anton Sazonov - Tonač 1987 - PRVIČ PRESENEČENJE TREH TRISULOVIH VRHOV IN POLET S PADALOM / Vanja Matijevec, Vlasta Kunaver, Sandi Marinčič, Lado Vidmar Trisul je bil prvi slovenski himalajski cilj, tja je leta 1960 vodila prva slovenska himalajska pot. Knjiga in DVD prinašata dokumentarno gradivo o tej prvi slovenski odpravi in še o dveh naslednjih na to isto goro: leta 1976 in 1987. Vse tri slovenske odprave na Trisul so prekrile ta himalajski Triglav z vrsto prvenstev (prvenstvene smeri na vrhove, v zahodni steni, prečenje vseh treh vrhov, spust s padalom z vrha). DVD prinaša filme o vseh treh odpravah (snemalci Aleš Kunaver 1960, Anton Sazonov –Tonač 1976, Vanja Matijevec 1987) "Ko je iz globin oceanov vstala Himalaja, je bog Šiva postavil svoji ženi Nanda Devi stražarja. Še danes stoji tam, troglava gora v podobi trisula, Šivovega trizobega orožja. Še danes tri Trisulove vrhove odevajo viharji z belo odejo ponosnih in osamljenih." - Aleš Prvič v Himalajo Le malokdo v Sloveniji leta 1960 ni vedel, da odhaja na pot prva slovenska himalajska odprava. Delovni kolektivi po stoterih naših tovarnah so opremili odpravo tako, da so naročali razglednice s pozdravi iz Himalaje, šolarji v šolah so se zagnano učili o Himalaji. Prvo slovensko odpravo v Himalajo je spremljajo stotisoče dobrih želja. V Himalaji pa nihče ni opazil prihoda sedmih skromnih alpinistov, oblečenih v puhovke, ki jih je v svoji kuhinji sešila Trnovčeva Mara. V Himalaji so tedaj še vedno odmevale fanfare Tenzingovega in Hillarijevega vzpona na Everest. To je bil čas velikih odprav in dragih odprav. Mnoge teh velikih tujih odprav so podpirala letala in helikopterji. V Himalaji so bili tedaj osvojeni vrhovi že vseh osemtisočakov in nekateri narodi so imeli tedaj že skoraj stoletne himalajske izkušnje. Slovenski alpinizem je zamudil prvi himalajski vlak. "Če zamudiš vlak, moraš teči hitreje kot vlak!" je tedaj dejal Aleš, eden od članov naše prve himalajske odprave, in se s prijatelji pognal v tek.
Ta biografski članek o športniku je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
