Carmen (Bizet)
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Carmen [kármen] je opera Georga Bizeta. Libreto sta po noveli Prosperja Merimeeja napisala Henri Meilhac in Ludovic Halévy. Premiera opere je bila 3. marca 1875 v Parizu. Predstava je v začetku dobro kazala, potem pa so občinstvo vznemirile nove slogovne prvine v delu in kritiki so opero raztrgali. Meriméjevi zgodbi so očitali, da je prostaška, glasbo pa so ožigosali, češ da je »wagnerjanska« in »disonantna«. Tri mesece kasneje je Bizet umrl v veri, da je Carmen neuspešno delo. Kmalu pa so opero začeli vsi hvaliti; med prvimi geniji kot Čajkovski, Brahms, Wagner in Nietzsche. Posebno veliki filozof ni skoparil s hvalo in jo je temeljito razčlenil v znamenitem spisu Primer Wagner (Der Fall Wagner, 1888), ki ga je zapisal tik, preden mu je bolezen vzela razum, v poslednjem naporu, da bi razkrinkal malike evropske civilizacije in z vso ostrino še enkrat zastavil njena ključna vprašanja. Predstavljajo dodatno zgostitev za tiste čase šokantnega sporočila opere. Bizetova mojstrovina je z enkratno skladnostjo oživila literarno predlogo in lik usodne ženske povzdignila v mit. Opera je še danes izjemno priljubljena. Njena glasbena in človeška zgodba je tako sugestivna, da so jo neštetokrat prirejali, ekranizirali, filmali in uprizarjali. Bizet, ki je bil eden najspretnejših mojstrov orkestracije svojega časa (o tem priča med drugim njegova prozorna, schubertovska Simfonija v C-duru), je najbolj učinkovite trenutke opere priredil za simfonični orkester v dveh suitah. Veliki španski violinist Pablo de Sarasate (1844 - 1908) je njene melodije predelal v virtuozno suito za violino, ki je do danes preizkusni kamen za vsakega mojstra na tem instrumentu. Med najbolj znane predelave sodi tudi baletna suita Carmen Rodiona Ščedrina (*1932), ki jo je posvetil svoji ženi, slavni balerini Maji Pliseckaji.
Bizetova opera je pokazala takšno zmožnost preživetja in spodbudila toliko obdelav in interpretacij zato, ker je Bizet ustvaril vrsto izjemno prepoznavnih pa vendar nikakor ne trivialnih melodij, pa tudi zato, ker v njej čutimo nepomirljiva nasprotja: boj za prevlado med moškim in neodvisno, neukrotljivo žensko naravo, nasprotje med civilizacijo in divjim svetom Ciganov in tihotapcev, ki mu pripada Carmen, notranji boj don Joséja, nasprotje med vodenim, kolektivnim svetom tobačne tovarne in svobodnim življenjem junakinje, nasprotje med hladnim celinskim svetom, ki mu pripadamo, in utripajočim Mediteranom, ki polje v Bizetovi glasbi.
