David Jonathan Gross
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
David Jonathan Gross, ameriški fizik, * 19. februar 1940, Washington, ZDA.
[uredi] Življenjepis
Gross je leta 1962 diplomiral na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu. Leta 1966 je doktoriral iz fizike na Univerzi Kalifornije v Berkeleyu. Poučeval je na Univerzi Harvard in Univerzi Princeton do leta 1997.
Gross raziskuje na področju teorije strun. Trenutno je direktor Kavlijevega inštituta za teoretično fiziko Univerze Kalifornije v Santa Barbari. Leta 1987 je prejel štipendijo MacArthurjeve fundacije. Leta 1988 je skupaj z Fradkinom prejel Diracovo medaljo za teoretično fiziko Mednarodnega središča za teoretično fiziko Abdusa Salama (ICTP).
Leta 1973 je Gross z asistentom Frankom Wilczekom na Univerzi Princeton odkril asimptotično svobodo, ki govori o tem, da kadar so kvarki bližje vsak sebi, manjša je močna jedrska sila med njimi. Kadar so kvarki tesno skupaj je jedrska sila med njimi tako šibka, da se obnašajo kot prosti delci. Teorija, ki jo je neodvisno od njiju odkril Hugh David Politzer, je bila pomembna za razvoj kvantne kromodinamike.
Gross je z Jeffom Harveyem, Emilom Martinecom in Ryanom Rohmom tudi odkril heterotske strune, čudno mešanico bozonskih strun in supersimetričnih strun.
Gross, Wilczek in Politzer so leta 2004 za odkritje asimptotične svobode prejeli Nobelovo nagrado za fiziko.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
- v angleščini:
- Nobelova fundacija
- Domača stran na Kavlijevem inštitutu
- Znanstveni članki Davida Grossa (podatkovna baza SLAC)
- BBC-jev povzetek o Nobelovi nagradi
