Fazni prehod
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo. Značilna za fazni prehod je nezveznost ene ali več fizikalnih lastnosti, npr. specifične toplote, pri spreminjanju ene od termodinamskih spremenljivk, npr. temperature ali tlaka.
Zgledi faznega prehoda so
- prehodi med agregatnimi stanji, npr. izparevanje, taljenje ali sublimacija,
- prehodi magnetnih snovi med feromagnetno in paramagnetno fazo v Curiejevi točki,
- pojav superprevodnosti pri ohlajanju nekaterih snovi pod določeno temperaturo,
- kvantna kondenzacija bozonskih tekočin, npr. Bose-Einsteinova kondenzacija ali prehod tekočega helija v supertekočo fazo,
- zlom simetrije v fizikalnih zakonih pri ohlajanju v zgodnjem razvoju Vesolja.
[uredi] Fazni prehodi med agregatnimi stanji
| Ime faznega prehoda | Začetna faza | |||
|---|---|---|---|---|
| trdnina | kapljevina | plin | ||
| Končna faza | trdnina | strjevanje | resublimacija | |
| kapljevina | taljenje | kondenzacija | ||
| plin | sublimacija | izparevanje | ||
