Grad Kacenštajn
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Grad Kacenštajn, tudi Grad Katzenštajn sestavlj skupaj s cerkvijo Sv. Urha osrednji del starega jedra Begunj na Gorenjskem. Grad se prvič v zgodovinskih listinah omenja leta 1428. Plemiči iz rodbine Kacijanarjev so v 16. stoletju dvor prezidali, dokončno podobo pa je graščina dobila stoletje kasneje, ko so se Lambergi v 17. stoletju preselili z gradu Kamen.
Prvotna zasnova gradu je bila enonadstropna, v gradu je ohranjeno starejše jedro. V notranjosti gradu so ostanki arhitekturnih elementov iz obdobja gotike. Večji del gradu predstavlja arhitektura renesanse in baroka z dozidavo jugovzhodnega trakta v 19. stoletju.
K gradu prištevamo tudi vrt ob gradu, ki ima eno najzanimivejših krajinsko arhitekturnih zasnov v Sloveniji, redek primer vrtno arhitekturne zasnove iz baroka. Vrt je obdan z zidom, vhod vanj pa označuje renesančni portal, ki ni v osi gradu. Vrt je bil po širini razdeljen v tri dele: osrednji renesančno oblikovan parter s fontano na sredini in sadovnjakoma na obeh straneh. Sadovnjak je prav tako obdajal grad tudi na severni in zahodni strani. V 19. stoletju je oblikovanje parterjev postalo preprostejše, med gradom in parkom pa so zasadili okoli 140 m dolg kostanjev drevored v smeri sever - jug. Od prvotne zasnov se danes ni ohranilo skoraj ničesar. Na neokrnjenem prostoru vrta so zelenjavni vrtovi, ki so ohranili kompozicijsko shemo nekdanjega parka. Kostanjev drevored pa je dobro ohranjen.
Pred 2. svetovno vojno je bila v njej ženska kaznilnica, ki so jo vodile sestre Družbe sv. Vincencija Pavelskega. Leta 1940 je bil v parku postavljen paviljon po zamislih arhitekta Jožeta Plečnika. Med drugo svetovno vojno so bili v prostorih gradu gestapovski zapori, skozi katere je šlo več kot 11500 zapornikov. Ob graščini je danes grobišče večine od 849 tu umorjenih domoljubov. V stavbi je pomnik teh dogodkov Muzej talcev. Veči del gradu pa zavzemajo prostori Psihiatrične bolnišnice.
[uredi] Viri
- Gorenjska 95/96, Gorenjski Glas
- Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana, 1991
- Po Deželi radovljiški, Turistični vodnik po občini Radovljica, 2006
